Jože Bartolj
Miha Močnik
Marta Jerebič
p. Branko Cestnik (foto: Tanja Dominko)
p. Branko Cestnik | (foto: Tanja Dominko)

O nedotakljivosti romarja v Sveti deželi, Avseniku v Betlehemu in podzavestni zavisti do Judov

25.05.2021, 10:10 Rok Mihevc

Del pozornosti smo v tokratni oddaji “Spoznanje več, predsodek manj” posvetili delu sveta, ki je povezan z našo Cerkvijo in je bil v zadnjih tednih zelo nemiren, zgodila se je prava vojna. Izraelsko – palestinski konflikt se zdi nerešljiv, a vsak romar, ki gre v Sveto deželo in obišče tako eno kot drugo stran, nekako s tem svojim obiskom blaži te razmere. Zakaj, je z voditeljem Jožetom Bartoljem pojasnil naš gost p. Branko Cestnik.

Romar v Sveti deželi je nedotakljiv

Kdor je že bil v Sveti deželi je bil gotovo na obeh straneh, tako v Izraelu kot v Palestini. Tudi p. Cestnik je že bil, najbolj pa ga je presenetilo to, da je romar oz. turist tam nedotakljiv, čeprav so razmere vedno napete. "Presenetilo me je, da je pred Betlehemom tabla, na kateri je zapisano, da betlehemske oblasti ne zagotavljajo državljanom Izraela varnosti. Potem pa se tam vsak dan mimo vozi en avtobus Slovencev kot turisti, za nekoga, ki pa je tam doma, je ta tabla zanj dramatično opozorilo, do sem ja, naprej več ne. Ti, ki hodiš sem in tja si kot neka vez, saj vsakemu nekaj daš in si z vsakim v neobremenjenem stiku."

Celotna oddaja "Spoznanje več, predsodek manj" s p. Brankom Cestnikom

"Ko se bodo romarji spet množično vrnili tja, bo drugače."

Zanimivo se mu zdi, da v vsem tem času velikega spora ni bilo napadov na romarje v Sveti deželi. "Vsi so jih spoštovali. Seveda, ker od njih živijo, a obenem je romar tam res kot simbol miru, ki povezuje. Če si pravi romar in imaš odprto srce za ljudi in tujo deželo, imaš spoznavno metodo simpatije. Z vnaprejšnjo simpatijo vstopaš v tujo deželo."

Cestnik pove tudi, da je znotraj teh dežel tudi veliko sožitja med Judi in Arabci. "To se v novicah ne pove, ampak tudi znotraj Izraela je veliko Arabcev in imaš v mestu mošeje, ni konflikta, je sožitje. Enako je na palestinski strani, kjer srečaš čudovite ljudi. Nikoli ne bom pozabil, ko smo stopili blizu bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu in zaslišimo Avsenike iz zvočnikov neke trgovine. Trgovec je od daleč prepoznal Slovence, znamenitega voditelja p. Milana Holca in Slavico iz Aritoursa. In vidiš, da si tam res kot poslanec miru. Se pa zavedaš, da je situacija izredno napeta in da vsak hip lahko poči." Ko se bodo romarji spet množično vrnili tja, bo drugače, pravi p. Cestnik in še spodbuja, da naj si vsak kristjan, če le ima možnost, zada, da gre dol, da podpre Palestince in Izraelce, da vnese mir. "Da je tista vez, ki je oni med sabo ne morejo tako z lahkoto vzpostaviti."

Veliko je neznank in tudi hudobije pri nekaterih ljudeh, ki jim ni nič sveto. Niti lastni otroci, ki jih izpostavljajo vojnim razmeram za voljo svojih političnih in terorističnih ciljev.

"Ko ti dvigneš palestinsko zastavo, moraš paziti kaj dvigneš"

Kaj pa politično opredeljevanje? Cestnik opozarja, da je situacija zgodovinsko in teološko zapletena, zato se je prehitro opredeljevati lahko neprimerno, bodisi si v opoziciji, na oblasti, bodisi si novinar ali aktivist. "Zlasti novinar ne bi smel navijati za eno stran. Žal se v zadnjem letu zdi, da so se informativni konji strgali z uzde in so zapadli v aktivizem. Kar gledamo po naših medijih je ogromno aktivizma. Kot da tekmujejo v aktivističnih izpadih in akcijah." Izraelsko - palestinski spor je zelo kompleksen in vedeti moramo, da je v ozadju palestinskega uporništva tudi zelo hudobno gibanje, ki je podprto z iranskim režimom, ki je javno rekel, da je izbris Izraela njihov cilj, je povedal Cestnik. "Ko ti dvigneš palestinsko zastavo, moraš paziti kaj dvigneš. Pa je lepa zastava, tudi sam sem si kupil palestinsko majico, moraš pa paziti. Veliko je neznank in tudi hudobije pri nekaterih ljudeh, ki jim ni nič sveto. Niti lastni otroci, ki jih izpostavljajo vojnim razmeram za voljo svojih političnih in terorističnih ciljev."

Do Izraela in Palestine pristopajmo s simpatijo do obeh. 

O globoki podzavestni zavisti do Judov ...

Možnost antisemitizma v vsakem monoteistu, ki ni Jud eskalira, je dejal p. Branko Cestnik. "Mi kristjani in naši bratranci muslimani imamo neko podzavestno zavist do Judov, ker so bili prvi izbrani. So prve žive priče enega Boga in to bo ostalo za vedno, pa če nam je všeč ali ne. Ne smemo z njimi tekmovati v tem. Krščanstvo je to že bolj predelalo, islam pa se zdi, da še bolj tekmuje z judovstvom. Vzeti tako, kot nas je učil sveti Janez Pavel, da so to naši starejši bratje Judje. Da ne bi prihajalo do globokih podzavestnih impulzov judovskih predznakov. Gre za globoke podzavestne silnice, nad katerimi moramo imeti nadzor. Ponavljam, do Izraela in Palestine pristopajmo s simpatijo do obeh. Na obeh straneh imate čudovite ljudi, ki sobivajo drug z drugim. Od njih naprej je treba graditi rešitev spora. Ne od vojsk, raket, Hamasa, judovskih skrajnežev. Prehitro mahanje z zastavami ni dobro."

V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" pa še o odprtju cerkva, birmah v "prime time" večernih poročilih, družbenem aktivizmu in novi sinodalnosti. Prisluhnite v avdio arhivu

 

SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ

Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.


Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto) Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto)

Škofovsko posvečenje dr. Andreja Sajeta

V župnijski cerkvi v Mirni Peči bo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi novomeški škof dr. Andrej Saje. Ob imenovanju je zapisal: »Zavedam se svoje krhkosti in odgovornosti tega poslanstva ...

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...