Mladi in denar: pogovori in zgled v družini mladim veliko dajo

Svetovalnica | 21.05.2021, 10:41 Mirjam Judež

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost? Pogovarjali smo se z dr. Tadejem Riflom, profesorjem, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji. »Revija Moje finance je v letu 2014 vzpostavila projekt Mladi in denar in v prvem letu izobrazila 150 učiteljev, ki smo hodili na delavnice in preko tega prenesli to znanje na dijake. Cilj je jasen: da otroci nekaj slišijo tudi znotraj formalnega izobraževanja. Z denarjem bodo prej ali slej prišli v stik, če se nekaj o tem, kako ravnati z njim, naučijo v šoli, toliko bolje.«

Prav je, da otrok, mladostnik čimprej začne razmišljati o tem, kako ravnati s svojim denarjem

»Zdi se mi pomembno, da ko se otrok, mladostnik sooči z odnosom do lastnega denarja preko žepnine, štipendije, da s to malo količino zna ravnati in o tem premišljuje. Na začetku povem, da krožek ni namenjen temu, da jim jaz povem, kam naj mladi vlagajo denar, kako priti do več denarja, predvsem gre za ozaveščanje. Ni cilj, da mladim sporočamo, da se svet vrti okrog denarja. Druga skrajnost pa je misel nekaterih, da je denar umazan, da smrdi. Živimo v svetu, kjer je denar prisoten, s tem se moramo naučiti živeti, ni pa končni smisel, da ga bomo od jutra do večera preštevali kot stric Skopušnik in razmišljali, kako ga imeti še več.«

Je žepnina izbira ali dolžnost staršev?

»Zagotovo je priporočljivo, da se žepnina da, ključno vprašanje pa je, kdaj. Pristaš sem, da se počaka, da otrok sam izrazi neko zanimanje za področje denarja, takrat se o tem začnemo pogovarjati. Na krožku se vidi, da dijaki veliko znanja prinesejo od izkušenj doma, so pa te izkušnje zelo različne. Nekateri se doma veliko pogovarjajo, sodelujejo, tisti, ki ne, pa na krožku doživijo šok, ko povem, koliko stane ogrevanje, voda, prehrana … Koliko nas, pravzaprav, stane naše življenje.«

Ob izkušnji z denarjem se gradi otrokov odnos do denarja

»Na eni točki otroci ugotovijo, da denarja ni neskončno in ga morajo modro porabit. Če si s svojim denarjem otrok kupi igračo ali nove rolerje, se ob izkušnji zgradi odnos. Pri otrocih pogovora o denarju ne bi začenjal teoretično: ko se pojavi vprašanje, se začnemo pogovarjati.«

Odgovornost in poslanstvo ŠKG je temeljna izobrazba, tudi na področju ravnanja z denarjem. Prof. dr. Tadej Rifelj na gimnaziji vodi krožek Mladi in denar, ki ima za podlago dobro knjigo: Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, preden gredo od doma? Zase pravi, da ni svetovalec, ampak učitelj. V reviji Moje finance najde veliko nasvetov, kako dejansko ravnati z denarjem.

Krožek Mladi in denar bi bil dobrodošel na vsaki šoli

»Eno od zadnjih srečanj smo namenili kriptovalutam. Potem je priložnost, da si podelimo izkušnje: dijaki ali pa jaz kaj povem o določeni naložbi. Spomnim se obiska našega nekdanjega dijaka, ki je zaposlen v finančnem sektorju. Rekel je, če bi imel jaz tak krožek, bi bil zelo vesel, da bi se lahko zgodaj česa naučil, tudi iz lastnih napak. Prej ni imel nikogar, s komer bi se lahko pogovarjal o tem. On je že kot dijak kupoval delnice, jih izgubil, iz tega se je veliko naučil. Če bi imel kak nasvet, če bi poznal pravila delovanja finančnega trga, bi mu to pomagalo.«

Pri rizičnih naložbah je naša izkušnja najboljša učiteljica in vodnica

»Sem pristaš tega, da se človek sam uči in preizkuša. Tako se veliko nauči. Brez tveganja pa ne gre. Preizkušati je treba, je pa ključno to, s kakšno količino denarja in s kakšnim namenom gremo v neko naložbo. Tveganje se zvišuje z bolj rizičnimi naložbami. En del denarja varčujemo in se tega ne dotikamo (za primer, če se kaj neprijetnega zgodi, da potem lahko to tudi finančno pokrijemo), ostali denar pa lahko namenimo za naložbe, kjer smo precej svobodni.«

Najprej se je potrebno naučiti voditi osebni proračun

»Mi na začetku naredimo uvod v temo osebnih financ in se pogovarjamo, kako voditi osebni proračun dijaka. V ta namen sem pripravil preprosto tabelo v Excelu, obstaja pa tudi kar nekaj aplikacij. Tja si dijaki zapisujejo svoje prihodke: žepnina, štipendija, študentsko delo, potem pa predvsem stroške, izdatke. Na mesečni ravni spremljajo, koliko je tega denarja, v katere kategorije spadajo njihovi izdatki. Po dveh, treh mesecih vidimo določene vzorce, kje se da kaj spremeniti.

Eno od zlatih pravil je, da porabimo manj kot zaslužimo in da načrtujemo svoje izdatke. Če danes vemo za nek finančni cilj čez 3 mesece, eno leto, načrtno varčujejo. Nekateri to že delajo, za marsikoga pa je to nekaj novega in se ob tem nauči voditi osebni proračun. Spet je to neke vrste vaja, v kateri krepimo zvest, da stvari stanejo, da si postavimo tudi svoje finančne prioritete.«

Za mlade je pomembno, da imajo kakšno izkušnjo z denarjem,  vlaganjem, čeprav bridko. To je nek vzorec, ki ga bodo v dobrem smislu ponovili, v slabem pa presegli.

Naše pokojnine bodo zelo skromne; kako nadomestiti manjko?

»Pokojnine bodo vedno manjše in tu mora finančno pismen državljan poskrbeti, da bo iz dela teh naložb, v katere je vlagal, pokril tisti manjko. Trenutno je višina pokojnine 60 % naše plače, za mlajše generacije bo ta odstotek še nižji. Preprosto si moramo postaviti vprašanje, kako nadomestiti ta manjši prihodek oz. kako lahko živimo drugače, da bomo z manjšim prihodkom uspeli preživeti.«

Denar vlagamo ali varčujemo

»Denar, ki ga imamo, vlagamo ali varčujemo. Druga možnost je, da z lastnim delom, z našo aktivnostjo, ustvarjalnostjo lahko ustvarjamo dodano vrednost. Kupček denarja povečaš s svojo pridnostjo. Veliko ljudi pa se je pri vlaganjih opeklo. To so realne, bridke izkušnje. V sklopu  tega tveganja je tudi možnost, da izgubimo, nas opeharijo … Na trgu je ta volativnost, vse niha, vse lahko izgubimo, pomembno pa je, da ta riziko znižujemo, kolikor se da.«

Mlajši ko smo, več smo pripravljeni tvegati

»V mlajših letih radi tvegamo, vlagamo več. 10 % ali več naših prihrankov naj bi dali v neko naložbo in jo še dodatno oplemenitili (tu nas lahko odnese, moramo paziti, četudi naložbe rastejo). Starejši ko smo, bolj te naložbe krčimo in živimo od tistega, kar smo v preteklih letih ustvarili preko naložb.«

Tisti z zdravim odnosom do svojih financ bo prej vstopil na trg dela

»Tisti, ki bo imel dovolj znanja in zdrav odnos do svojih financ, bo bolj spodbujen k temu, da je aktiven na področju ustvarjanja zaslužka in bo posledično tudi prej stopil na trg dela. Celo, kar je zelo zaželeno, si sam ustvaril delovno mesto. Mladi bodo vse bolj soočeni s tem, trg bo bolj fleksibilen in hrkati neizprosen, zato bo dobrodošlo, če si bodo sami ustvarili delovno mesto. To je seveda možno, če jim dovolj zgodaj predstavimo, kako se tem stvarem streže.«