Sveti papež Janez Pavel II. | (foto: Romarski urad Brezje)
Spominjamo se, 17. maj, obisk svetega papeža
Spominjamo se Tone Gorjup
Na današnji dan 1741 je v Nazarjah umrl nabožni pesnik in duhovnik Ahacij Stržínar. V Radmirju je uvedel božjo pot v čast misijonarju Frančišku Ksaveriju in pozneje dal tam s ezidati novo božjepotno cerkev. Izdal je več cerkvenih pesmaric.
17. maja leta 1869 je bil v Vižmarjah pri Ljubljanisedmi slovenski tabor. Udeležilo se ga je nad 30 tisoč ljudi in velja za največji slovenski tabor.
Na današnji dan 1917 se je v Žužemberku rodil misijonar Janez Mrvar. Več kot štiri desetletja je deloval v kraju Alajuela, v enem najrevnejših predelov Ekvadorja.
17. maja 1942 so partizani v Iški vasi pobili 43 Romov.Obsodbo so jim izrekli pred gasilskim domom in jih nato postrelili. Poboju na Benkovem travniku so morali kot očividci spremljati okoliški kmetje in jih tudi zakopati. V skupini so bile ciganske družine iz Vrbljen in Podpeči. Kot navaja Ferdo Gestrin delu Svet pod Krimom, so jih partizani poslali v smrt „kot potencialne ovaduhe, kar je kdo med njimi tudi res bil.“
Na današnji dan 1996 je sveti Janez Pavel II. kot prvi papež v zgodovini obiskal našo državo. Ob prihodu na brniško letališče je simbolično počastil našo deželo s poljubom zemlje, medtem pa ga je pozdravljalo zvonjenje iz vseh slovenskih cerkva. Po sprejemu na letališču, kjer ga je poleg cerkvenega in državnega vodstva pozdravila množica vernikov, je sveti oče na lastno željo obiskal Marijino svetišče na Brezjah. Zatem se je na Brdu srečal s političnim vodstvom države. Zvečer je imel v ljubljanski stolnici še srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami. Prenočil pa je v škofijskem dvorcu.
Prve papeževe besede o prihodu na letališče Brnik, so bile: „Vaša dežela, prepojena z znojem in pogosto tudi s krvjo svojih delavnih in velikodušnih prebivalcev, je porodila svetle verne osebnosti, med katerimi izstopa Častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek. S pogledom na te svoje otroke je narod zmogel najti moč za premagovanje težkih trenutkov, ostati ponosen na lastne korenine in ohraniti upanje, odprto v prihodnost.“
