p. Miha Žužek
Spominjamo se, 14. maj - p. Miha Žužek
Spominjamo se Tone Gorjup
Na današnji dan leta 2008 je v Ljubljani umrl jezuit, duhovni pisatelj, vzgojitelj mladih in duhovnik Miha Žužek. Leta 1966 je odkril Log pod Mangartom, kjer je začel zbirati mlade.
Tam je nastala knjiga Sto slapov v dolini Loške Koritnice. Svoje doživljanje Božjega obličja je popisal v knjigi Vabilo na večni ples. V delu Vzvalovana bit je zbral duhovne utrinke. Zadnja leta je živel v duhovniškem domu in tam napisal knjigo Končno zorenje.
V nagovoru, ki ga je imel leta 1988 na Radiu Vatikan, je p. Miha Žužek povedal: „Jezus skuša dvigniti vsakogar na višjo raven. Ko ga prosijo kruha za telo, usmeri njih pozornost na kruh za duha. Ko ga vprašujejo ali se sme cesarju plačevati davek, ne obtiči na ravni politike in gospodarnosti, temveč dviga poglede na nadnaravno pravičnost. Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Ko ga hočejo prisiliti, da pove svoje mnenje o kamenjanju grešnice, ne obtiči pri tostranski sodnosti, temveč opozori na mnogo višje sodišče vesti in Boga. Kdor je med vami brez greha naj prvi vrže kamen.“
14. maja 1921 so v mestni občini Celje dobili prvega slovenskega župana. S tem je Celje postalo slovensko, saj so ga pred tem imeli številni Nemci za svoje mesto.
Na današnji dan 1943 je v taborišču v Dachauu umrl pričevalec za vero p. Kerubín Tušek, doma iz Svetega Lenarta nad Škofjo Loko. Pridružil se je frančiškanom in bil po posvečenju 1900 in študiju v Rimu najprej rektor bogoslovja v Kamniku. Od 1911 do druge svetovne vojne je bil župnik v Nazarjah. Nemci so ga dvakrat zaprli, a se je zaradi slabega zdravja lahko vrnil domov. Kljub težkim razmeram je na različne načine pomagal ljudem, dokler ga niso izdali Nemcem. Januarja 1943 so ga odpeljali v Dachau, kjer je zaradi izčrpanosti umrl.
14. maja 1972 je v Ljubljani umrl naravoslovec Maks Wraber. Bil je eden prvih raziskovalcev rastlinstva pri nas. Posebno pozornost je namenjal gozdni vegetaciji.
Leta 1993 je Slovenija postala članica Sveta Evrope. O pristopu se je zavezala, da bo spoštovala demokracijo, pravno državo in varovala človekove pravice.
