Naslovnica knjige Sadjereja | (foto: dLib.si (NUK))
Spominjamo se, 11. maj - Urban Jarnik
Spominjamo se Tone Gorjup
11. maja 1610 je v Pekingu umrl italijanski misijonar Mattéo Ricci. Poleg misijonskega dela je napisal več znanstvenih del v kitajščini in izdal zemljevid sveta.
Na današnji dan 1784 se je v Potoku v Ziljski dolini rodiljezikoslovec, narodni buditelj in duhovnik Urban Járnik. V mlajših letih je pisal pesmi in jih objavljal v celovškem nemškem glasilu Carinthia, nekaj pa jih je izšlo v Kranjski čbelici. Pisal je čustveno domoljubne pesmi, pesmi o naravi, pastirsko idilične, ljubezenske in nabožno čustvene pesmi ter pesmi o minljivosti in smrti. Kasneje se je posvetil jezikoslovju, zgodovini, zbiranju ljudskih pesmi in narodopisju.
Leta 1832 je izdal etimološki slovar. Zatem sta izšli še poljudno vzgojni knjigi Zber lepih ukov za slovensko mladino in Sadjereja. V uvodu k prvi knjigi je Urban Jarnik zapisal:
„Lubi rojak, treba je, mislim, de se kratko pogovarjava, prej ko tote bukvice bereš. V njih ne boš našel le samo novih in za žejo svoje duše veliko dobriga perdobívnih naukov, temoč tudi en nov pravopis, s katerim si se more biti že malo seznanil, dokler nimaš vsak dan priložnosti, nove v Slovenjim jeziku na svetlobo dane bukvi dobiti ino brati, de bi zvedel, kako se sedaj pravopis Slovenski na boljši stran obrača. Nova v Ljublani v letu 1808 od gospoda Kopitarja na svetlobo dana Gramatika je nam v našim jeziku en nov pot pokazala, kako bi mogli čisto Slovenščino pisati, govoriti ino tako po malim se drugim Slovencam približevati.“
Na današnji dan leta 1834 je v Gorici umrlnadškof Jožef Bálant. Bil je narodni buditelj; kot šolnik pa je zaslužen za razvoj osnovnega, višjega in visokega šolstva.
11. maja 1888 se je v Zimíci v župniji Sv. Barbara v Slovenskih goricah rodil duhovnik in politik Marko Kranjc. Po posvečenju 1910 je končal še pravo. Prva leta je bil pomočnik Antona Korošca, zatem pa tajnik Slovenske ljudske stranke. Ob nastopu šestojanuarske diktature je bil zaprt in pregnan iz Slovenije. Po letu 1935 je postal tajnik Jugoslovanske radikalne skupnosti v Mariboru. Aprila 1941 je sodeloval pri poskusu pogajanj bana Natlačena z nemško vojsko v Celju.
Leta 1944 so ga Nemci za nekaj časa zaprli, zatem se je skrival. Maja 1945 se je kot član Narodnega odbora za Slovenijo z Angleži pogajal o predaji domobrancev. Po vojni je kot duhovnik deloval v Rimu. Umrl je na svoj rojstni dan leta 1977 v Gorici.
