Naša gostja: Prevajalka Lijana Dejak

Naš gost 15. 05. 2021, 17:58 Mateja Subotičanec

Tokratna oddaja je še posebej zanimiva za ljubitelje literature in zlasti ruskih pisateljev. Zanimiva bo tudi za tiste, ki bi radi dobili priporočilo za dobro branje. V goste smo povabili Lijano Dejak, ki se s prevajanjem ukvarja že dvajset let, prevedla pa je nekaj deset znanih ruskih avtorjev.

Leta 2016 je za prevajalske dosežke prejela tudi najvišje slovensko priznanje: Sovretovo nagrado. Nagrado je dobila za prevod dela Jevgenija Vodolazkina: Laurus.

Pisatelj Vodolazkin se je rodil v Kijevu, študiral je rusko literaturo. Če bi radi doživeli potovanje v srednji vek in nazaj, vzemite v roke to mojstrsko delo in ga berite. Lijana Dejak pravi, da je to čisto svojevrsten roman in da je bilo prevajanje poseben izziv. Avtor ga je napisal leta 2012 in leto zatem dobil zanj osrednjo rusko literarno nagrado poimenovano Velika knjiga. Roman Laurus je preveden v več kot dvajset jezikov in še vedno ga prevajajo, v Sloveniji je tudi že doživel ponatis.

Poleg omenjenega avtorja je gostja prevajala tudi Bulgakova, Makanina, Akunina, Trifinova, Proppa in mnoge druge, pri čemer naj izpostavimo Kolimske zgodbe Varlama Šalamova. Nekaj črtic iz te skoraj osemsto strani obsegajoče knjige je prevedel tudi Drago Bajt. Gre za takoimenovano taboriščno literaturo, ki je začela izhajati desetletje po smrti diktatorja Stalina in je spominska in pričevalna proza o grozotah njegovega režima.

Taboriščna literatura

O prevajanju Kolimskih zgodb (ime so dobile po reki Kolima, po njej je imenovana celotna regija na ruskem Daljnem vzhodu, ki je znana zlasti po delovnih taboriščih in rudnikih zlata) Lijana Dejak pove, da so poseben zalogaj, tako zaradi obsega kot seveda zaradi vsebine. To je res pretresljivo branje. Taborišča na Kolimi so bila med najbolj brutalnimi gulagi. (Gulag je okrajšava za: Glavna uprava taborišč (Glavnoje upravljenje lagerej) Po znanih ocenah je samo na Kolimi umrlo skoraj 130 tisoč zapornikov.

Še eno odlično knjigo omenimo, roman Vaje.

Napisal ga je Vladimir Šarov, ki je je eden vodilnih sodobnih ruskih pisateljev. Po izobrazbi je zgodovinar, kar je močno čutiti tudi v romanu. Tudi pripovedovalec romana Vaje je sibirski profesor zgodovine, ki v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja naleti na dokumente o nenavadnih dogodkih iz časov, ko je bila vsa Rusija leta 1666 v pričakovanju konca sveta. Takratni patriarh Nikon je blizu Moskve je gradil »Novi Jeruzalem«, kopijo pravega Jeruzalema. Izredno zanimiva pripoved, ki je hkrati tudi lep izlet v zgodovino. Podobno kot v romanu Laurus tudi v tem romanu čas teče zelo po svoje.

Čas pa po svoje teče tudi v pravljicah, omenjam jih zato, ker je Lijana Dejak prevajala tudi dela Vladimirja Jakovljeviča Proppa. Avtor na področju raziskovanja ljudskega pripovedništva predstavlja enega najvidnejših folkloristov minulega stoletja. Propp je bil med prvimi, ki je pravljice razlagal s pomočjo antropoloških in ritualnih analiz. Naslov prevedene knjige, ki je izšla pri ZRC SAZU je: Zgodovinske korenine čarobne pravljice. Omenimo še zbirko ruskih pravljic Aleksandra Nikolajeviča Afanasjeva, tudi te pravljice nam je v slovenščino prevedla naša gostja.

Omenimo še prevod romana Sanajeva: Pokopljite me za šprajc. Pisatelj Pavel Sanajev je tudi filmski režiser, ki je pri svojih šestindvajsetih letih napisal avtobiografski roman, da bi s pisanjem pustil za seboj težko otroštvo. Delo je doživelo velik uspeh, po njem so posneli tudi film.

Prevajalka Lijana Dejak je na novo prevedla tudi Tolstojev roman Vojna in mir.
Prisluhnite oddaji!