Msgr. Jože Plut: »Gospod trpljenje vedno blagoslavlja!«

Svetovalnica | 02.04.2021, 11:42 Mirjam Judež

Na veliki petek smo z msgr. dr. Jožetom Plutom pogovarjali o sporočilu velikega petka in o smislu trpljenja: »Uiti mu ne moreš, zanikati ga ne moreš, je pa odvisno, kako se z njim spopadeš.« Pogovor je vodila Nataša Ličen.

Danes so ljudje bolni od želje po zdravju

»Človeštvo išče odgovore na vprašanje trpljenja na različne načine, trpljenje pa je zelo različno: duševno, duhovno, čustveno, telesno. Je tudi trpljenje, ki ga čutimo v svetu, trpljenje nedolžnih, vojne, zavedamo se prisotnosti zla v svetu, celo hudobnega duha. Kristus kaže pot, kako trpljenje premagati, kako se soočiti z njim in kako na drugih področjih živeti življenje celostno, polno. V današnjem svetu pozunanjenosti je velik strah, da bi nas zadelo trpljenje. Zaradi velikega strahu pred telesnim trpljenjem ljudje naredijo čisto vse, da jih ne bi zadelo, da bi bili fit. Človek ima občutek, da so bolni od želje po zdravju. To je čudna skrajnost, s katero smo prej ali slej soočeni vsi: staranje, usihanje, trpljenje. Namesto, da bi živeli letom primerno v odnosu do telesnega zdravja, nekateri tako skrbijo za telesno zdravje, kot da bodo ušli s tega sveta brez trpljenja.«

Marija ponižno sprejema trpljenje, ki jo spremlja vse življenje

»Marijo kot Božjo Mati je ves čas spremljalo trpljenje: ob rojstvu, kmalu po rojstvu je morala v begunstvo, ko je bil Jezus star 12 let, sta ga z Jožefom tri iskala, spremljala Ga je na križevem potu … Marija to trpljenje sprejema drugače. Ne sprejema ga z odporom, z vpitjem, tuljenjem (kar je včasih tudi dobro, da se v trpljenju malo sprostimo), ampak ga je sprejemala ponižno. V Svetem pismu v delih, ko opisuje Jezusovo otroštvo, nastopa Marijin glas, v zadnjih trenutkih Jezusovega življenja je ona preprosto tiho, sprejema trpljenje, ga razume, moli. V evangeliju je rečeno, da je vse te besede ohranila v srcu in jih premišljevala. To je najboljši način za sprejemanje življenja. Če tako sprejemaš življenje, ne vidiš samo trpljenja, vidiš širšo zgodbo, smisel, ki je zadaj. Kot je Marija videla Jezusovo vstajenje, njegovo poslanstvo in v to verovala, tako lahko tudi mi doživljamo trpljenje, če ne ne ukvarjamo le s tem, da bi se izognili, zbežali trpljenju, ampak da bi se z življenjem v polnosti borili. K temu smo poklicani.«

Križ simbolizira zgodbo življenja: en tram je zapičen v zemljo in kaže navzgor proti nebu, drugi tram je razpet na strani neba, na naše bližnje. Zgodba se srečuje v sredini, kar zelo nazorno kaže, da lahko v križu in trpljenju vidimo tudi zmago.

Ko se v trpljenju nasloniš na Boga, trpljenje ne izgine, ampak dobi nove razsežnosti, nov smisel.

»Zagotovo je trpljenje zelo hudo in ko vidimo, kako trpijo drugi, je bolje biti tiho in v tišini stati temu človeku ob strani, mu biti blizu, prositi ga, da bi trpljenje izročal Gospodu. Poznam dekle, ki se že tretjič bori z rakom. Ona ima v tem iskanju, čeprav ima slabše minute in ure, v sebi čudovito vero, moč, vidi rešitev, zdravje ali tisto, kar ji bo Bog naklonil v življenju. Ko sva se pogovarjala z Alešem Čerinom, ki je rekel takole: »Res je bilo neko trpljenje potrebno v mojem življenju zato, da sem dozorel, da sem se v celoti naslonil na Boga in začel živeti polnost življenja.« Nekateri se celo življenje borijo, človek jih občuduje, čeprav ne razume, zakaj jim je Bog naklonil tako trpljenje, po drugi strani pa jih občuduje v njihovi veri in želji, da bi našli smisel trpljenja, da bi odgovorili nanj. Velikokrat vidiš, ko se res naslonijo na Boga, trpljenje ne izgine, ampak dobi nove razsežnosti, novo upanje, nov smisel. Tako je treba gledati na življenje.«

Gospod trpljenje vedno blagoslovi

»Jezus ni pobegnil iz človeške zgodbe trpljenja, ki mu je bila namenjena po Očetovi volji, da bi odrešil svet. Grehe vsega človeštva je nesel na križ. Po zadnji večerji, ko je vedel, kaj Ga čaka, je trpel do konca duševno, duhovno, telesno trpljenje, potil krvavi pot … Potem je rekel: »Oče, če ni mogoče, da me rešiš iz tega, naj se zgodi Tvoja volja.« Skozi ta vprašanja smisla trpljenja mora iti čisto vsak človek tudi zato, da razume polnost, srečo in lepoto življenja. Tako kot Jezus, so si tudi mnogi drugi prizadevali, da bi sprejemali trpljenje in ga iz ljubezni darovali za nekaj drugega. Tako trpljenje ne more biti neuslišano, Gospod ga vedno blagoslovi, vedno je rezultat!«

Pravo in navidezno trpljenje

»Obstaja trpljenje, zaradi katerega upravičeno točimo solze in trpljenje, za katerega smo se odločili, ko preprosto nočemo videti izhoda, rešitve. Želimo, da se vse odvija, kot smo si zamislili, bolni smo od hrepenenja po zdravju in stvari vidimo pesimistično, ne vidimo izhoda. Tudi v tej epidemiji lahko vidimo samo slabo, negativno, jamramo, se samopomilujemo. To je navidezno trpljenje.«

Ko gledamo trpljenje ljudi, ki so po nesreči pristali na invalidskem vozičku, pogosto lahko vidimo njihovo veselje do življenja, hrepenenje, da bi zmogli živeti veselo, vsak uspeh jim veliko pomeni. Lahko le prosimo Gospoda, da če se to kdaj zgodi meni, da bi zmogel s tako vero, korajžo, upanjem živeti življenje znotraj trpljenja, čimbolj polno in ga darovati za neke druge namene.

Smisel najdemo tudi znotraj trpljenja, v Bogu

»Gospod nam dopoveduje, da iščemo rešitev in smisel tudi znotraj trpljenja, manjšega ali večjega. Zato z občudovanjem gledamo na ljudi, ki jih zadene zelo močno trpljenje, pa iščejo smisel in ga najdejo v Bogu. Začutiš notranjo trdnost, odgovor na njihovo vprašanje, zakaj trpim, zakaj se mi to dogaja. Pomembno je, da znotraj nas ustvarjamo močno duhovno razpoloženje, odločenost, da bomo vedno iskali odgovore, rešitve in se nikoli ne bomo vdali, ampak gremo korajžno naprej.«

Jezus pade večkrat pod križem, a gre naprej, do konca

»Jezus nam je univerzalni zgled, ko nosi križ, pade večkrat, a ne obleži, vstane, gre naprej do konca. Na koncu, ko je bil pribit z žeblji na križ in daroval svoje trpljenje Očetu, je odpustil vsem, ki so ga v to pahnili, tudi tistim, ki so ga pribijali na križ, v nebesa je celo povabil razbojnika in to v trenutkih, ko je po merilih tega sveta izgubil, ker je umrl. A ker je bilo dejanje tako polno ljubezni, kot lahko ljubi samo Bog, je preprosto preko groba prišlo do vstajenja, do česa drugega sploh priti ni moglo. Vedno je upanje, rešitev in vstajenje.«

Vera je čudovit milostni dar

»Ko si milostno obdarjen z gotovostjo, spoznanjem, izkušnjo trpeče vere, v kateri trpljenje podarjaš, si dobil res milostni trenutek, si na poti čudovite vere, odrešenosti. Takrat lahko začutimo, da je vera čudovit milostni dar, ki ti pomaga ne samo v utečenih trenutkih, temveč v trpljenju, pa tudi v veselju. Jezus ni bil samo na Kalvariji, ni samo trpel. Tudi v drugih zgodbah življenja je bil Jezus vedno Božji in človeški Sin in naš Odrešenik.«

Tudi trpljenje je milost

»Vsi hote ali nehote iščejo odgovor na smisel življenja in trpljenja, iščejo in gledajo tudi nas, kristjane, kako živimo, s svojim življenjem znamo veliko povedati ljudem. Pomembno se mi zdi, da tudi na trpljenje, ki ga doživljamo v tem svetu, gledamo kot na milost, ki nam jo Gospod daje zato, da nadaljujemo Njegovo delo odrešenja, če trpljenje sprejemamo tako kot On. V svetu moramo pričevati kot Sol in Luč, pokazati, kako se da trpljenje osmisliti, premagati, ovrednotiti, sprejeti do take mere, da ga z ljubeznijo daruješ in z Gospodom soodrešuješ. Vsi ljudje res iščejo odgovore, tudi nevernim Gospod pripoveduje, da se je treba vzeti v roke, analizirati svoje življenje, iskati odgovore na vprašanje trpljenja.«

Tudi epidemija nosi svoje sporočilo

»Zdaj že tretjič ponavljamo izpit in še vedno ne razumemo. Gospod nam tudi po tem dopoveduje, da se moramo vrniti k sebi, začeti živeti življenje drugače, spremeniti življenjski slog. Tudi tisti, ki niso verni, rečejo, da moramo očitno nekaj spremeniti tudi znotraj, svoj pogled na svet, svoje dojemanje na temeljne vrednote, medsebojne odnose, da ne bo osrednje romarsko svetišče nakupovalni center, ampak Bog, lepota, smisel življenja s trpljenjem vred. Morda smo zaradi načina svojega življenja priče tega, kako se da sprejemati življenje in živeti polno znotraj trpljenja. Ateisti nas gledajo, eden med njimi mi je rekel: »Kakšno srečo imate, ker ste verni. Ko meni zmanjka razlogov za življenje, se pri vas šele začnejo!«

Ta križ je križ upanja, križ smisla, križ ljubezni. Jezusove besede: »Žejen sem!« izkazujejo hrepenenje samega Boga, ki se je tako poistovetil s človekom, da je hrepenel po odgovoru, po Božjem dotiku in po pozornosti ljudi, kot mi hrepenimo in iščemo odgovore.