Je mogoče svete maše in politične shode vreči v isti koš?

Slovenija 22. 04. 2021, 08:36 Alen Salihović

Prejšnji teden so ustavni sodniki s 5:4 zadržali izvajanje vladnega odloka v delu, ki začasno prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. Vladi je naložilo, naj prepoved uredi na novo, pri tem pa upošteva pomen shodov za delovanje demokratične države. Odlok je vlada že spremenila in tako dovoljuje shode do deset ljudi. Večina, ki je zadržanje odloka podprla, je kot enega glavnih argumentov navedla izvajanje verske dejavnosti in to enačila s političnimi shodi. Trije od štirih sodnikov: Dunja Jadek-Pensa, Marko Šorli in Klemen Jaklič, ki se z večino niso strinjali, so spisali odklonilna, ločena mnenja. Ob tem zato ni odveč vrašanje ali je mogoče svete maše in politične shode, ki jih mora varovati policija, vreči v isti koš?

Sodnik Marko Šorli je opozoril, da so bili pri tokratnem tehtanju na eni strani tehtnice negativni učinki omejevanja shodov za demokratično družbeno ureditev, na drugi pa, namesto ogrožanja življenj ali zdravja ljudi, škodljive posledice za javno zdravje. Po njegovi oceni takšno tehtanje v sedanji epidemiološki situaciji ni korektno. Vprašal se je: »Ali je morda mogoče nadomestiti izgubljeno življenje nekoga, ki bi ga npr. okužil udeleženec shoda?« Prav zato je pričakoval vsebinsko presojo, ki bi omogočila jasnejšo presojo in artikulacijo, kateri izmed ustavnih dobrin je morebiti treba dati prednost.

Jaklič: Primerjava je očitno zgrešena

Najmanj primerna pa se Šorliju zdi primerjava shodov z verskim udejstvovanjem, zbiranjem v osnovnih in srednjih šolah ter pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Na to je v odklonilnem ločenem mnenju opozoril tudi sodnik Klemen Jaklič. Po njegovih besedah je ta primerjava »očitno zgrešena«. Pri protestnih javnih shodih, še posebej tistih, ki izražajo nasprotovanje ukrepom vlade za omejitev pandemije, gre za realno verjetnost izbruhov kršitev zoper epidemiološke ukrepe vlade in NIJZ, kar je bilo mogoče videti v preteklosti. »Od tod tudi nujnost prisotnosti okrepljenih enot policije, pri čemer ob večjem številu udeležencev preprečitve tudi množičnejših kršitev epidemioloških ukrepov ni mogoče zagotoviti. Slednje smo lahko opazovali na lastnih dosedanjih izkušnjah ter spremljali še hujše istovrstne izbruhe kršitev po tujih državah,« je zapisal sodnik Jaklič ter se vprašal ali je kdo zasledil, da bi pri verskem obredu, ki je usmerjen v nek povsem drug namen, kdaj prišlo do izbruhov množičnih kršitev zoper epidemiološke ukrepe vlade in NIJZ, pri čemer bi za to pri verskih obredih potrebovali okrepljene enote policije, ki bi izvajale takšen nadzor in posredovale v primerih izbruhov kršitev. »Za vsakega razumnega bralca je odgovor na dlani,« je zapisal Jaklič in dodal, da je zato iz tega razloga primerjava obeh različnih vrst združevanja očitno napačna in –hočeš nočeš –logično ne vodi k sklepu o nujno enakem obravnavanju - dveh v bistvenem očitno različnih oblik združevanj), ki ga večina za svoj zaključek potrebuje.

»Ne le če tehtamo abstraktno torej, ampak tudi, če se vse bolj poglabljamo v konkretne okoliščine same presoje, v prid začasnega zadržanja v tej zadevi na tehtnici ostaja vse manj in manj. To je zato, ker Ustava toliko manj varuje oblike svobode, kolikor bolj te v sebi nosijo potencial za kršenje sicer učinkovitih epidemioloških ukrepov sredi okoliščin pandemije. Ob dejstvu omejenih zdravstvenih kapacitet se cena takih kršitev namreč na drugi strani meri v izgubi nespornih in hierarhično najvišjih oblik svobode –življenja in zdravja soljudi, tudi tistih, ki niso ničesar kršili, pa so zaradi dodatnega pritiska na zdravstveni sistem iz naslova kršiteljev deležni manj kvalitetne obravnave zoper obolelost in s tem posledično prikrajšani za svoje življenje in zdravje,« je svoje odklonilno ločeno mnenje še utemeljil Klemen Jaklič.

Ustavna sodnica Jadek-Pensa pa je zapisala, da se je zavzemala za takojšnjo končno odločitev z odločbo, za kar ni našla nobenih ovir. To bi po njenih besedah omogočilo osredotočenje na ustavnosodno presojo spornih določb predpisov z vidika Ustave in odgovor na posebej pomembno ustavnopravno vprašanje precedenčne narave. Žal ji je, da ta pot ni bila izbrana. Ob tem pa ob sklepu mnenja navedla beseda nemškega pravnika in filozofa Gustava Radbrucha, ki pravi, da si morajo sodniki prizadevati za pravičnost, istočasno upoštevati pravno varnost, saj je del pravičnosti, in [...]zgraditi pravno državo, ki mora po možnosti zadostiti obema idejama.