p. Igor Salmič | (foto: Izidor Šček)
VIDEO: "Bratstvo ima preroško nalogo v razdeljenem svetu"
Matjaž Merljak
Skupnost ni le, da smo fizično skupaj, ampak da se med seboj razumemo, pogovarjamo, molimo in si odpuščamo. Je življenje v skupnosti danes še aktualno? Z nami je bil provincial minoritov p. Igor Salmič.
Naša razmišljanja smo naslonili na začetek 21. poglavja Janezovega evangelija. Gre za odlomek, ki se dogaja po Jezusovem vstajenju. Zato je p. Salmič naglasil, da je eden od sadov vstajenja občestvo učencev: »Bili so skupaj«.
P. Salmič: Ne gre za nek krožek ali društvo, ampak za skupnost, ki jo je ustvaril Jezus.
V svojem zanimivem in bogatem razmišljanju je nanizal veliko izhodišč za razmišljanje o bratstvu Jezusovih učencev kakor tudi bratstvu vsega človeštva. Začel je pri bratstvu v Svetem pismu, pri cerkvenih očetih in meniških redovih, še posebej pri sv. Frančišku ter podal aktualni pogled na bratstvo.
Bratstvo je popoln dar, dar vstalega Kristusa, za katerega se ni potrebno naprezati.
Bratstvo je veliko več od prijateljstva, saj ima globlje korenine: gre za sad skupne vere, za dar Svetega Duha, ki je razviden v konkretnih delih krščanske ljubezni: poslušanje Božje besede, skupna molitev in evharistija, bratsko občestvo in občestvo dobrin, medsebojna ljubezen in pričevanje.
Beraški redovi v začetku 13. stoletja prinesejo nov pogled na skupnost in na bratstvo. Zagovarjali so absolutno uboštvo, ne samo osebno ampak tudi skupno. Ena od pomembnejših novosti pa je ta, da najvišje oblasti nimajo posamezni predstojniki (priorji, generalni ministri, provincialni ministri) temveč t.i. kapitlji, ki so zborovanja bratov, kjer se sprejemajo skupne odločitve. Predstojniki se tudi ne imenujejo priorji ampak služabniki (ministri).
Sveti Frančišek je želel narediti razliko med meniškimi strukturami in bratstvom. Pri prvih so bile v ospredju bolj pravne norme, ki urejajo skupno življenje, sam pa je želel bolj poudarjati karizmatične vidike skupnega življenja. Pri njem so konkretne poteze bratstva: družinskost, materinska nežnost, usmiljenje, spoštovanje, vljudnost in veselje, služenje bolnim bratom, sprejemanje vseh ljudi, evangeljska preprostost ...
Bratstvo ima preroško nalogo v pogosto razdeljenem in nasprotujočem si svetu.
P. Salmič je navedel tudi oseben pogled na življenju v skupnosti: "Brez Očeta bratstvo ni možno, ampak je le sobivanje, kjer pri drugem najprej opazim kakšno hibo in se zaradi tega vznemirim. Zavest, da imamo skupnega Očeta in da smo zaradi tega bratje med seboj, pa me spodbuja, da v bratu odkrivam predvsem lepe stvari, da o njem dobro mislim in o njem drugim dobro govorim. Predvsem pa je pomembno, da se zavedam, da je ta brat, tako kot jaz, poklican v občestvo z nebeškim Očetom in da bo to občestvo nekoč, v večnosti popolno."
P. Igor Salmič
Rodil se je v Ljubljani leta 1979 in bil leta 2007 v stolnici svetega Nikolaja posvečen v duhovnika. Januarja 2013 je na papeški univerzi Gregoriana doktoriral z zgodovinsko temo o odnosih med Svetim sedežem in Kraljevino Jugoslavijo v letih 1922 in 1938, za doktorsko disertacijo je naslednje leto prejel prestižno univerzitetno nagrado Bellarmino. Tudi po doktoratu je ostal v Rimu, v mednarodnem zavodu minoritov Seraphicum, je do februarja 2018 delal kot vzgojitelj vicerektor. Aprila 2018 je bil izvoljen za predstojnika - provinciala slovenskih minoritov.
