Obnova gozda: Pot do okrevanja in dobrega počutja!

Kmetijstvo | 21.03.2021, 05:30 Robert Božič

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec pred devetimi leti razglasila za mednarodni dan gozdov. Letošnji se odvija pod geslom "Obnova gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja", so pa obeležitve povsod po svetu zaznamovane z razmerami pandemije novega koronavirusa.

Letošnje geslo pokriva dve zahtevni področji. Tudi v slovenskih okoliščinah se je med koronakrizo pokazalo, kako pomembno vlogo za dobro počutje, varno rekreacijo in zdravje pomeni možnost vsakodnevnega sprehoda po gozdovih in podeželju, kar nudi možnost rekracije v naravi in hkrati razpršenosti in varne razdalje.

Vsaj tako pomemben vidik zgodbe pa je tudi sama obnova gozdov. In čeprav je v sporočilih za javnost vseh vpletenih institucij, pristojnih za področje gozdov največ besed namenjenih obnovi gozdov po minulih ujmah zaradi žleda, vetrolomov, in namnožitve podlubnikov, pa si ne smemo zatiskati oči, da slovenskim gozdovom na področju uspešne obnove in razvoja grozi še ena nevarnost. Ob tej temi smo se mudili v današnji nedeljski kmetijski oddaji.

Gre za problem objedanja gozdnega mladja, ki je v nekaterih predelih naše domovine izjemno pereč in pred katerim si žal mnogi zatiskajo oči, pravi državni svetnik Branko Tomažič:

» Lastniki gozdov opozarjajo, da je objedenost velika. To se pravi, da je parkljaste divjadi preveč, je pa res da se ta divjad odmika v kraje, kjer ni volka, tam se koncentrira in posledično je objedenost še večja ... Edini pravilni odgovor je ustrezna strategija lovsko gojitvenih načrtov, kjer bi morali več divjadi odloviti.«

"Z redkimi izjemami se je naš gozd sposoben obnavljati prek svojega naravnega pomladka, kar zagotavlja tudi ustrezno vrstno in genetsko pestrost drevesnih vrst in vseh živih bitij v gozdu. Kakršnokoli pospeševanje ene vrste podre celoten ekosistem. Še posebej je to nevarno pri vrstah, ki nimajo dovolj naravnih regulatorjev in so sposobne hitrih namnožitev, kot je to predvsem jelen in mestoma damjak ter muflon. Zlasti jelenjad v polovici slovenskih gozdov s pretiranim obžiranjem mladja (jelka, hrast) ter drgnjenjem mlajšega drevja spravlja na kolena pomlajevanje bodočih slovenskih gozdov. Da ne govorimo o popašenosti kraških, brkinskih in drugih pašnikov po državi in o izostanku vsaj enega odkosa na teh območjih. Kar nekaj starost slovenskega gozdarstva in lovstva nas je opozorilo na bodoče lovsko-upravljavsko načrtovanje," pa je že minulo nedeljo opozoril Mihael Koprivnikar s KGZS.

Smo v času, ko se oblikujejo t.i. desetletni načrti gospodarjenja z gozdovi in tudi divjadjo, zato je nujno, da se tudi temu problemu nameni potrebno pozornost in ukrepe. Na pomen sodelovanja med vsemi deležniki in upoštevanja lastnikov gozdov je med drugim v svojem video nagovoru ob današnjem mednarodnem dnevu gozdov opozoril tudi kmetijski minister dr. Jože Podgoršek:

»Sodelovanje je tista pogosta beseda, ki jo poudarjam in pomembno je tudi na področju gozdarstva: zagotavlja namreč uspešno trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Pri tem velja na prvem mestu izpostaviti usklajeno delovanje lastnikov gozdov, javnih služb in ostalih členov gozdno-lesne verige. Le s takim pristopom bomo uspešno gospodarili in še naprej omejevali gospodarsko škodo zaradi vse pogostejših naravnih ujm ter kar najhitreje obnavljali prizadete gozdove. Naj na tem mestu izpostavim Gozdni dialog, ki še naprej poteka v procesu obnove območnih gozdno gospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. V tem primeru je takšna oblika sodelovanja lastnikov in gozdarskih organizacij še posebej pomembna, saj bo z načrti začrtano gospodarjenje z gozdovi v naslednjih desetih letih.«

Zavod za gozdove Slovenije je ob letošnjem dnevu gozdov že v petek pripravil predstavitveno srečanje na Oglarski domačiji Medved, kjer so med drugim opozorili na nujnost nege v gozdu in boja proti zaraščanju krajine.

Dopoldne pa se bo na Cerju, pri Pomniku miru začelo še letošnje osrednje slovensko srečanje, kjer so udeležbo napovedali najvišji predstavniki kmetijskega ministrstva in vseh ostalih za gozdove pristojnih inštitucij.