Janez Beja: Si bodo upali dati tistemu, ki je do sredstev resnično upravičen?

Kmetijstvo | 02.08.2020, 11:37 Robert Božič

»Z veseljem bi ostal doma, toda pri tako nizkih cenah in politični nenaklonjenosti do kmeta, predvsem hribovskega, je zaenkrat misel, da bi kmetija preživljala družino, le upanje,« pravi kmet Janez Beja, ki ga mnogi že dobro poznate po njegovih prizadevanjih, da bi bilo hribovsko kmetijstvo pravično obravnavano. V nedeljski kmetijski oddaji smo bili na obisku na njegovi hribovski kmetiji, v idiličnih krajih pod Kumom, skoraj v osrčju zasavskega hribovja.

»Kmetija spada v osrčje središča Slovenije, spadamo pod občino Litija, natančneje smo na meji z Zagorjem ob Savi in Trbovljami. Kmetija je po površini za slovenske razmere velika, po proizvodnji sposobnosti pa je srednje mala kmetija, zaradi hudih strmin. Na kmetiji imamo govejo živino, predvsem krave dojilje in kar se skoti doma, redimo do dveh let,« še pojasni naš gostitelj.

Celo trije delavniki na dan

»Pri delu na kmetiji pomaga vsa družina, zato se vse da opraviti, res pa je, da je v času košnje kar mučno, da se lahko z obilico ročnega dela pri spravilu krme, opravi poleg službe še vse ostale obveznosti,« pravi Janez Beja, ki namreč veliko svojega časa nameni prizadevanjem za boljše pogoje gospodarjenja hribovskih kmetij.

Marsikdaj to delo poteka tudi na škodo dela na kmetiji in krade ure, ki bi sicer bile namenjene počitku. A to je nuja, sicer se v prihodnosti ne bo nič spremenilo, pravi moj gostitelj, ki je tudi predsednik Sveta za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki je posvetovalno telo kmetijskega ministrstva.

»Zadnjih dvajset let se je nekako začelo zapostavljati kmete, predvsem hribovske. V zadnjih dveh programskih obdobjih je namreč prišlo do znatnega znižanja subvencij za hribovske kmetije, v nekaterih primerih kar do 40 in celo 50 odstotkov. A to še ni bilo dovolj, subvencije so se vključile v vse socialne transferje. Za nameček pa je prejšnja vlada še enormno dvignila katastrski dohodek. In zaradi vsega naštetega sem se aktivneje vključil v nevladne organizacije in začel intenzivneje izpostavljati in zagovarjati probleme in težave kmetov. Predvsem pa mi ni vseeno, da se kmetje trudijo, garajo, nenazadnje pa na koncu leta potegnejo črto in spoznajo, da ni bilo nikakršnega zaslužka.«

Brez udejstvovanja za dobro skupnosti ni prihodnosti

Svet za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ima 13 članov, hiter pogled na njegovo sestavo pa pokaže, da se s kmetijstvom ukvarja le pet njegovih članov. Na moje vprašanje, če to pomeni, da gre tudi v tem primeru za boj z mlini na veter in neskončno sestankovanje, ko se ne da nič premakniti, Beja odgovarja:

»Sprva je bilo tudi mene kar malce strah, da bomo razpravljali eni proti drugim. Na srečo ni tako in moram izrecno pohvaliti vse člane sveta, da so zelo konstruktivni in se vsi zavedajo slabega in resnega položaja hribovskega kmeta. Iz sklepov in razprav na samih sejah, je ministrici in zaposlenim na ministrstvu na voljo ogromno uporabnega materiala. Ta skupina ima zelo velik vpliv, saj lahko ministrici iz prve roke oziroma neposredno iz terena prenaša realno sliko kmetijstva na OMD območjih. Ker pa je v naši sredini precej akademikov, profesorjev, pa lahko dajo velik pečat na naše razprave tudi iz vidika stroke.«

Smo na koncu enega obdobja kmetijske politike, ki se preveša v novo. Pozitivno je, da rezultati zadnjih pogajanj kažejo, da Slovenija ne bo utrpela tako velikega padca sredstev, kot je bil sprva predviden, po drugi strani, pa nimamo predstavljenih še nobenih primerljivih ukrepov za prihodnje obdobje. Kako vidite to zagonetko?

»Po eni strani imate prav, da se je država Slovenija dobro izpogajala v Bruslju za evropska sredstva, kar sem tudi ministrici dr. Pivčevi čestital. Zavedati pa se je potrebno, da smo v preteklosti dobili še več, kot je bilo sedaj izpogajano. Je pa sedaj na strani nacionalne politike, kako bomo razdelili omenjena evropska sredstva. Zelo bo pomembno ali bomo znali in predvsem upali dati tistemu, ki je resnično upravičen in ne pa tistemu, ki ima politično moč.«

Iz obdobja pred sedmimi leti, smo se lahko naučili, da je v takih prelomnih letih, zelo lahko zanetiti spore med kmetijskimi panogami in na tak način izvajati prastaro prakso (deli in vladaj). Kaj vi menite o tem?

»Vse skozi govorim, da se bojim kljub aktivnemu sodelovanju, argumentom na papirju, terenu in izračuni, da so območja s težkimi obdelovalnimi pogoji izdatno potrebna evropske in državne pomoči. Je res, da ko se bo delal razrez, bo vsaka kmetijska panoga in nenazadnje vsak kmet zatrjeval, da je on opravičen do subvencij. Zato bo težka in odgovorna naloga ministrice, da se odloči, komu bo namenila subvencije, ali okoljevarstvenikom, špekulantom ali pa kmetom, ki garajo dan za dnem, pa se brez dodatnih finančnih virov vseeno ne morejo preživeti.«

Kaj pa problem davčne obravnave hribovskih kmetij?

»Ponovno se vračam na zadnjo sejo sveta, kjer govorim o celostni obravnavi kmetije, kjer imajo velik faktor tudi davčne obremenitve. Ni dovolj, da si izpogajamo in dobimo kakšen evro subvencij, po drugi strani pa preko davčno socialnih transferjev država to vzame nazaj. Če želimo ohraniti poseljenost, obdelanost in zraven še pridelati hrano, bo morala celotna vlada sprevideti, da je potrebno resno delo in nemudoma začeti reševati Slovensko podeželje.«

Na junijskem srečanju ste ministrici in ostalim sodelujočim postregli tudi s podatki, kako so se v zadnjih spreminjala plačila OMD in kaj dejansko se je zgodilo kmetijam v hribovskem svetu?

»V zadnjih dveh desetletjih se je močno posegalo v subvencije. Če pogledamo koliko smo dobili za strmine, krave dojilje, ohranjanja travinja itd., lahko zaključimo, da so se subvencijska sredstva selila na okoljske in ravninske površine. Na račun ptic, metuljev in spet špekulantov.«

Kaj storiti, da se ta zgodba ne bo eskalirala v prihodnji perspektivi?

»Resnično upam, da imamo vsi saj toliko zdrave kmečke pameti, da se napake ne bodo ponavljale. Sicer niso bile toliko napake, kot so bili osebni in politični motivi in da se je podpiralo tiste, ki niso opravičeni do subvencij. Sam se bom zavzemal in aktivno sodeloval, da naj dobijo tisti, ki subvencije nujno potrebujejo za obstoj in obdelano površino.«

Veliko se govori o kmetijah z živino in kmetijah brez živine? Zdi se da podpora za rejo krav dojilj postaja zgodovina, kljub temu, da kronično primanjkuje telet za pitanje?

»Sam zagovarjam, da naj subvencije dobi tisti, ki ohranja obdelano pokrajino, hkrati pa še nekaj malega vzredi. Upam že danes povedati, da krave dojilje v novi perspektivi bodo vključene v subvencije. Že sedaj, v prehodnem obdobju nam je uspelo, da rejci drobnice dobijo vezana plačila za vsako ovco. Tako da verjamem, da novi SKP vrnemo subvencije kravam dojiljam, drobnici in upam tudi podporo za bike.

Kaj pa problem podpor za obdelavo strmih travnikov? Kaj bi se lahko naučili od sosednjih Avstrijcev?

»Kar nekaj sej Sveta za OMD smo namenili vprašanjem, kako in koliko in na kakšen način ohraniti podporo za strme travnike. V novem programskem obdobju se podpora S35 in S50 ukinja. Prav zato je potrebno, da najdemo rešitev, kako nadomestiti sredstva za strmine v novi skupni kmetijski politiki. Svet se nagiba k rešitvi, da bi se na osnovi točkovanja GERK-ov, povečala sredstva tistim, ki imajo večje strmine. Kar se pa Avstrije in subvencij tiče, je pa predvsem to, da na avstrijskem že dolga desetletja znajo in hočejo ohranjati obdelano podeželje, za kar tudi že desetletja znatno finančno podpirajo.«

Kako mlade obdržati na kmetijah in ohraniti podeželje pred zaraščanjem?

V pogovoru smo se ustavili tudi ob perečem vprašanju škod po zvereh in divjadi, ki hribovskim kmetijam dodatno otežujejo gospodarjenje in prinašajo škodo. Janez Beja je brez dlake na jeziku spregovoril tudi o pritisku »samooklicanih« naravovarstvenikov na kmetijsko pridelavo in opozoril, da sedaj, ko imamo znano višino evropskih sredstev, lahko k reševanju pristopimo pragmatično. »Kmetom ni treba jemati in zmanjševati sredstev. Vzeti je potrebno okoljevarstvenikom, špekulantom, in vsem tistim, ki na račun OMD območij kujejo velike dobičke. Od omenjenih pa denar vrniti v kmetije, ki kmetujejo na zelo težkih obdelovalnih površinah. Le na ta način bodo tudi mladi videli perspektivo kmetovanja v hribih. Seveda pa so na mestu tudi socialne in davčne vzpodbude , veliko bi se dalo narediti pri poenostavitvi birokratskih ovir, da se mladi odločijo za prevzem kmetije,« še sklene Janez Beja. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!