Obutvena dediščina na Slovenskem | (foto: Vesna Sever Borovnik)
»Vsak po sebi čevlje meri«
Oddaje | 02.03.2021, 13:17 Vesna Sever Borovnik
"Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih" je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju, ki je bila predstavljena v prvi marčevski oddaji "Pevci zapojte, godci zagodte". Avtor več kot 400 strani obsežne publikacije je dr. Bojan Knific, etnolog, zaposlen kot kustos v Tržiškem muzeju.
Dr. Bojan Knific je pri nas vodilni etnolog na področju raziskovanj oblačilne in obutvene kulture in nedvomno najboljši poznavalec tržiške dediščine. Je avtor 18 samostojnih knjig, ki strokovno ali znanstveno obravnavajo specialna področja etnologije in kulturne antropologije, pisec preko dvesto znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov s področja etnologije ter urednik več deset monografskih in periodičnih publikacij s področja etnologije. Podrobno se posveča raziskovanju, ohranjanju in populariziranju tržiške dediščine. Decembra je prejel priznanje občine Tržič z nazivom ambasador Občine Tržič za raziskovanje, ohranjanje in populariziranje tržiške etnološke dediščine in njeno ustrezno predstavljanje širom Slovenije.
Knjiga Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalihje namenjena folklornikom in drugim, ki jih zanima oblačilna dediščina. Avtor obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do srede 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše. Podrobno predstavlja videz, nošenje in izdelovanje čevljev, škornjev, copat, cokel in opank.
PEVCI ZAPOJTE, GODCI ZAGODTE
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Pogovor o Knifičevi folklorni poti, delu v gostinstvu, kasneje na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, zdaj v Tržiškem muzeju, znanstvenem raziskovanju in edinstveni monografiji o obuvalih so prepletale pesmi pevk FS Karavanke iz Tržiča, zakoncev Petrač s Hudega vrha nad Blokami, družine Miklavž iz Mislinje, Ani Rehberger in Francke Rozman z Zgornjega Brnika, pevske skupine Drumlce iz KUD Židan Parazol Vič, pevcev ljudskih pesmi KD Jerbas ter viže Saša Galeta in godcev ljudskih viž iz Ribnega pri Bledu.
