Porast socialnih stisk, ločitev in nasilja v družini

Novice | 27.03.2021, 18:22 Petra Stopar

Socialni položaj v Sloveniji se je zaradi posledic epidemije covida-19 v letu 2020 poslabšal, ocenjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zaradi zaprtja številnih gospodarskih panog in izgube zaposlitev se je zmanjšal vir dohodkov prebivalcev, posledično pa povečalo število prejemnikov denarne socialne pomoči. Ukrepi vlade za omilitev posledic epidemije so bili po mnenju direktorice Centra za socialno delo Maribor Marjane Bravc za zdaj učinkoviti in »če jih ne bi bilo, bi se zdaj pogovarjali o zelo, zelo velikih materialnih stiskah«. Večja težava pa so po njenem posledice, ki se jih ne da prikazati s številkami.

Na Centru za socialno delo (CSD) Maribor, ki pokriva območje s približno 241.000 prebivalci oz. del Štajerske, se je lansko leto glede na leto 2019 za 5 odstotkov povečalo število enotnih vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. »Število vlog za izredno denarno pomoč, za katero ljudje zaprosijo, ko se res znajdejo v izredni okoliščini, pa se je povečalo za 15 odstotkov, najbolj po prvem valu v maju in juniju, pa tudi konec leta sredi drugega vala,« je dejala. Pohvalila je nevladne organizacije na mariborskem območju, saj CSD zelo dobro sodeluje z Nadškofijsko Karitas Maribor in Rdečim križem, pa tudi z lokalno skupnostjo.

Eno od bolj zaskrbljujočih dogajanj je po oceni Marjane Bravc drastično povečanje nalog CSD pri predhodnem družinskem svetovanju zaradi razpada družin. Do povečanja tovrstnih nalog je prišlo predvsem lani v poletnem času. »To je bilo resnično izrazito, tega je bilo za 8 odstotkov več kot v preteklih letih in tudi letos ta trend sledi v isti obliki,« opaža sogovornica. Ogromno je bilo stisk, družine so se »zaprle v mehurčke«, pojavile so se tudi težave pri tistih starših, ki živijo ločeno in imajo z otroki urejene zgolj stike: »Ti konflikti so se največkrat poglobili. Dejansko so določeni starši to razumeli tako, da lahko odtegnejo stike drugemu staršu, ker so ugotovili, da bi bil lahko razlog epidemija. To je bilo izrazito predvsem maja.«

V Kriznem centru za žrtve nasilja v družini in v Varni hiši tudi več starejših žensk

Marjana Bravc je še povedala, da je CSD Maribor lansko jesen zaznal manjše število uporabnikov oz. bolj uporabnic, ki bi želele oditi iz nekih nasilnih oblik družinskih skupnosti. Klicev v krizni center je bilo kljub temu ogromno, ni pa bilo namestitev. »Nato pa smo v januarju zaznali dobesedno kot en bum samo v našem kriznem centru, kjer smo namestili 26 oseb. V varne namestitve, ki so na skrivni lokaciji, smo sprejeli tudi osebe, starejše od 60 oziroma 70 let, ki so po neki dolgotrajni obliki družinskih vez trpele neko nasilje, a se je očitno v tem obdobju, ko smo bili zaprti v mehurčke, ta nasilna oblika stopnjevala in so se potem dejansko tudi te gospe opogumile, odšle iz nasilnega okolja in celo prišle v naš krizni center. Tam smo jih imeli štiri samo v februarju,« je pojasnila.

Nato pa smo v januarju zaznali dobesedno kot en bum samo v našem kriznem centru, kjer smo namestili 26 oseb.

Če so v preteklosti žrtve velikokrat poročale o ekonomskem, psihičnem nasilju in zasledovanju, pa so te oblike nasilja v tem času postale še izrazitejše, prihaja tudi do zelo hudega fizičnega nasilja, je nadaljevala. »Seveda, tudi v času, ko otroci niso obiskovali šol in vrtcev, tudi do našega centra ni prišlo toliko informacij o tem, da se v neki družini nekaj dogaja, ker nas največkrat na to opozorijo ravno svetovalne službe v vrtcu ali šoli. Ko pa je prišlo do nasilja, je bilo to največkrat že v močnih oblikah, ker ni bilo možnosti, da bi kdorkoli prej v družbi karkoli zaznal.« Pomembno je zato, da smo zelo pozorni, ne le nase, marveč na okolico, in prijavimo, če kjerkoli zaznamo kakršnokoli možnost oblike nasilja, »da na ta način pomagamo žrtvi, da se opogumi in morda pravi čas najde neko pomoč«.

V kriznem centru so lahko žrtve nameščene do tri tedne. Če se v tem obdobju odločijo za daljšo namestitev in umik iz svojega družinskega okolja, v katerem so bile ogrožene, lahko odidejo tudi v varno hišo. »Ti dve nastanitvi sta tajni, z namenom zaščititi žrtve. Če pa ni potrebno, da je namestitev tajna, gre lahko žrtev v materinski dom,« poudarja Bravčeva. Povedala je tudi, da so brez strehe nad glavo velikokrat tudi povzročitelji nasilja, če imajo prepoved približevanja do žrtve. V decembru jih je CSD nekaj namestil v zavetišče za brezdomce. Po besedah sogovornice je v nadaljevanju pomembno, da se ne dela samo z žrtvijo, ampak da se najde tudi pomoč za povzročitelja. Na tem področju CSD sodeluje z Društvom za nenasilno komunikacijo.

Pogovor z direktorico CSD Maribor Marjano Bravc ste lahko slišali v Mozaiku dneva, 25. 3. 2021. Prisluhnete mu lahko v našem Avdio arhivu na 6. minuti.