Nasilje | (foto: Pixabay)
Ker je nasilnež doma, je nasilja še več
Slovenija Tanja Dominko
V časih, ko so družine veliko skupaj, je žal marsikje prisotnega tudi več nasilja. Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Nasilje nad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjem mednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni v različnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope do slovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo.
A strokovnjaki hkrati opažajo, da je prijav nasilja v času epidemije manj kot sicer, zato spodbujajo, naj se žrtve vendarle oglasijo. »Vsem žrtvam nasilja želim dovolj poguma, da tudi v trenutnih okoliščinah poiščejo izhod iz stiske in pridejo PO MOČ,« je poudarila prof. Suzi Kvas, predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji.
»Opažamo, da družbena negotovost (ekonomske, zdravstvene idr. razmere v državi) vpliva na to, da se žrtve ne odločajo za prijavo nasilja. Ljudje smo naravnani tako, da ko nekaj imamo, mislimo, da je to samoumevno, šele potem, ko to izgubimo, se zavemo, kaj smo imeli. Bolečino bi si prihranili, če bi znali poslušati drug drugega in se tudi slišati. Pomembno je, da smo senzibilni z okolico, da zaznamo stiske ljudi in poskušamo po svojih močeh pomagati ob zavedanju, da določeni močno potrebujejo pomoč,« je poudarila Suzi Kvas.
Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, v tem mesecu in začetku naslednjega izvaja številne aktivnosti na temo preprečevanja nasilja. »Letos je želja članic sekcije glasno opozarjanje na to, da programi za pomoč žrtvam nasilja delujejo ne glede na trenutne epidemiološke razmere v državi. Članice sekcije poudarjajo, da so programi namenjeni vsem žrtvam nasilja. Krizni centri za ženske in otroke, žrtve nasilja so na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu,« je izpostavil Vilko Kolbl, mag., generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije.
Nemoteno poteka tudi delovanje varnih hiš za ženske, žrtve nasilja in programi materinskih domov, ki so namenjeni materam z mladoletnimi otroci (do 14. leta starosti), nosečnicam ter samskim ženskam, ki so se znašle v stiski in nimajo druge možnosti bivanja.
Vsi programi nudijo pomoč pri reševanju stiske in podporo pri urejanju življenjskih okoliščin. Uspeh pri ženskah, ki se iz varnih hiš vrnejo v normalno življenje, je 70 odstotkov, toliko se jih uspe postaviti na lastne noge. Nekaj je tudi takih, ki se vrnejo k nasilnežu v upanju, da se bo spremenil. A za to je potrebno mnogo truda, ki ga mnogi niso pripravljeni vložiti. Ženske se tako vrnejo v varno hišo, ta jim vrat nikoli ne zapre, nam pojasni Kvasova.
