Papež Frančišek | (foto: Unsplash)
»Papež bi se moral vedno znova pojaviti v epicentru zla«
Papež in Sveti sedež Rok Mihevc
Irak je bil v zadnjih štirih desetletij prizorišče štirih dolgoletnih vojn. Na to ranjeno območje danes prihaja tudi sveti oče, ki želi biti blizu vsem ljudem. Kako na ta zgodovinski obisk gleda moralni teolog dr. Ivan Štuhec? Je smiselno, da tja odhaja v času epidemije?
Papež bi se moral na nek način vedno znova pojaviti v epicentru zla, je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, ocenil dr. Ivan Štuhec. »Če pomislimo na obdobje sv. Janeza Pavla II, potem vemo, da se je vedno pojavil na obiskih v različnih epicentrih zla takratnega zgodovinskega trenutka. Tudi Irak, Sirija in Bližnji vzhod so epicenter zla zadnjih desetletij.« Zato s tega zornega kota pozdravlja to papeževo gesto, ne glede na trenutne okoliščine in vsa tveganja.
Upa pa, da bo ta obisk tudi na relaciji islam – krščanstvo naredil kakšen pozitiven premik. »Mislim, da je sedanjemu papežu veliko do tega, da vzpostavlja dialog z različnimi pomembnimi osebnostmi in političnimi akterji iz muslimanskega sveta. Papež je tista oseba, ki mora svoje poslanstvo temeljiti na iskanju dialoga in kolikor se da pomirjevati neka nasprotja in strasti. Hkrati ne sme zamolčati dejstev in resnice.«
PROGRAM OBISKA
Prvi dan obiska se bo srečal s predsednikoma vlade in države. Nagovoril bo predstavnike civilne oblasti, nato pa še škofe, duhovnike in posvečene osebe.
V soboto se bo mudil v šiitskem svetem mestu Nadžaf, kjer se bo srečal z ajatolo al Sistanijem, in v mestu Ur na jugu Iraka, ki velja za rojstni kraj preroka Abrahama. Tam bo vodil medversko bogoslužje z nekaterimi najmanjšimi manjšinami v Iraku, kot so Jazidi.
V nedeljo bo maševal v Erbilu, kjer se bo sešel s predstavniki kurdskih oblasti. V Mosulu bo molil za žrtve vojn, v nekaj kilometrov oddaljenem Karakošu na planoti Ninive se bo srečal s tamkajšnjo krščansko skupnostjo.
V ponedeljek zjutraj bo odpotoval v Rim.
S takšnimi obiski, nastopi in govori sredi tako dramatičnih in težkih razmer lahko papež odigra pomembno vlogo, meni Štuhec. Gre tudi za veliko podporo tamkajšnjih kristjanom. Včasih imamo namreč zmotno mišljenje, da tam kristjanov ni, oz. da jih ni več. »Pošteno moram priznati, da sem v času, ko je bila Sirija najbolj pod udarom, pričakoval večjo podporo s strani naše Katoliške cerkve. Vemo, da so tam različne veroizpovedi. V tistem času, ko je bilo najtežje, bi si človek želel več podpore, tako s strani Evropske unije in evropske politike, kot tudi s strani Svetega sedeža. Dejstvo je, da so kristjani v Siriji, Iraku in deželah, kjer je muslimanska religija prevladujoča, be samo manjšina, ampak so tudi permanentno izpostavljeni šikaniranju, grožnjam in smrti ter praktično veljajo za drugorazredne državljane.«
