Damijana Medved
Matej Kržišnik
Marta Jerebič
Temeljne verske resnice mi dajejo čisto konkretne temeljne napotke, kako naj živim. (foto: Patrick Fore / Unsplash)
Temeljne verske resnice mi dajejo čisto konkretne temeljne napotke, kako naj živim. | (foto: Patrick Fore / Unsplash)

V globine z moralnim teologom dr. Globokarjem

09.02.2021, 19:50 Mirjam Judež

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? V Globine smo šli z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem, zato ne pričakujte lahkotnega branja oz. poslušanja. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Kaj so ideologije?

»V slovenščini ima beseda negativen prizvok, prav tako v italijanščini. Gre za to, da se določena miselnost postavlja kot totalna in se ji želi vse življenje podrediti. Zanjo je človek pripravljen dati vse, tudi življenje, saj je prepričan, da sledi idejam, ki so pravilne. Svet idej je tako močan, da človeka odtegne od resnične izkušnje in se popolnoma podredi ideologiji. V anglosaksonskem svetu pa beseda ideology nima negativnega prizvoka, ampak je nevtralen pojem. Če rečeš moja ideologija je katoliška ali liberalna, to pomeni, da je moj način razmišljanja katoliški ali liberalni.«

ideologijA v pozitivnem smislu

»Ideologija v pozitivnem smislu je sistem idej, ki je v sebi skladen, kjer ti ne begaš, ne tavaš s svojimi mislimi sem ter tja, ampak imaš sistematičen, urejen, refleksiran način razmišljanja, kjer so jasno postavljene temeljne vrednote, iz katerih izhajajo druge vrednote, te pogojujejo neke življenjske drže in iz tega izvira človekov način življenja. Gre za nek idejni sistem, ki ga človek potrebuje, če ne želi, da ga vsaka stvar obrne v svojo smer. Če imam nek miselni svet, ki izhaja iz nekih temeljnih predpostavk, ki so tako temeljne, da jih ne bo vsak sunek takoj omajal, mi to omogoča, da grem lažje skozi življenje. Krščanstvo gotovo je temeljni sistem, ki mi daje temeljne resnice, kot so: »Svet je ustvarjen od Boga. Človek je ustvarjen po Božji podobi. Vse ustvarjene stvari so Božje delo, človek pa je postavljen v ta svet, da ga preoblikuje in varuje, da ima strahospoštovanje do življenja.« Bog se je razodel v Jezusu Kristusu kot Troedini Bog, kot Ljubezen, odnos med osebami. Iz tega izhaja, da je Bog oče vseh ljudi, da smo vsi ljudje med seboj bratje in sestre. Temeljne verske resnice mi dajejo čisto konkretne temeljne napotke, kako naj jaz v svojem življenju živim, kako naj se ravnam do drugega človeka, kako naj skrbim za svoje življenje, življenje svoje družine, za bližnje, za tujce, za naravo, … Vse to moje obnašanje je odvisno od temeljne predpostavke, ki mi jo daje vera.«

Danes so najbolj osamljena generacija mladi med 18. in 35. letom. Paradoks je, da ti, ki so največ na socialnih omrežjih, ki so najbolj »priklopljeni«, se počutijo najbolj osamljeni. To ne pomeni, da nimajo nobenega človeka za pogovor, si ga pa želijo, pogrešajo resnični stik.

Papež opisuje ideologijo z negativno konotacijo

»Papež ima tako dojemanje ideologije, kot jo imamo Slovenci. Pravi, da je ideologija služenje idejam. Poslanstvo človeka je, da bi služil osebi. Človek je postavljen v ta svet, da bi služil Bogu, osebi, Troedinemu Bogu in bi tudi živel v služenju bratom in sestram. Odnos je temeljna drža kristjana. Če bi bila moja temeljna drža ta, da bi podredil moje življenje krščanskim idejam, resnicam, torej ne resnici kot osebi, ampak resnicam kot idejnemu sistemu, ki bi ga zelo jasno formuliral in potem tem idejam sledil, bi krščanstvo lahko postala ta negativna ideologija. Ne tista, ki je kot temelj moje misli, ampak dejansko kot neke ideje, za katere sem pripravljen narediti vse. Prepričan sem, da so določene krščanske resnice pravilne, potem bi za te ideje delal vse, tudi v imenu vere ubijal nekoga, ki bi drugače razmišljal. Vera kot najgloblje čutenje se lahko zlorabi tudi za nasilje, tukaj pa je gotovo ta ideologija v negativnem smislu, o čeme govori tudi papež Frančišek.«

Dr. Roman Globokar
Dr. Roman Globokar © Rok Mihevc

Krščanstvo ni ideja, ampak je srečanje z živo osebo, ki me spreminja - ta oseba je Kristus

»Papež Benedikt lepo napiše v uvodu v okrožnico Bog je ljubezen: »Na začetku kristjanovega bitja ni neka etična odločitev ali velika ideja, ampak srečanje z neko osebo, ki daje njegovemu življenju novo obzorje in s tem njegovo odločilno usmeritev. Krščanstvo ni ideja, ni sistem idej, ampak je srečanje z osebo, ki me spreminja in ta oseba je Kristus.« Ne gre za sledenje mrtvi črki na papirju, ampak za iskanje odnosa z živim Kristusom zato, da bi živel danes jaz tukaj polno življenje v skladu z Božjim načrtom. Iskanje Božje volje v mojem življenju je stalno dinamičen proces. Ideologija v negativnem smislu pa je, da imam jasno postavljen nauk, ki mu moram slediti, tudi če se svet podre, tudi če vem, da nekdo zaradi tega trpi, da mu bom povzročil škodo, bolečino, … Pomembno je le, da bom povedal, kar je res in prav. Velikokrat se lahko zatekamo k določenim verskim nazorom, da bi nekako zakrili svojo nemoč. Včasih nimamo odgovorov na vsa vprašanja in takrat je potrebno biti s človekom v odnosu. Benedikt XVI. zelo lepo govori tudi o tistih, ki so danes neprimerno odzivajo na aktualne dogodke in bi jih lahko zelo hitro obsojali kot nevredne ljudi, odpadnike. On nas stalno spodbuja v tem odpadniku, v tem ubogem človeku, ki se celo poslužuje nasilja: »Glej brata, sestro, ki potrebuje odrešenje in vprašaj se, kako mu ti lahko prineseš nekaj takega.««

Papež o ideologijah sedanjosti: potrošništvo

»Smisel življenja je v tem, da pridem v odnos z Bogom, s soljudmi, da pridem v stik z resničnostjo, da začutim, živim, da udejanjim resnično življenje. Obličje bližnjega me vabi v odnos zato, da drugega ne ranim, prizadenem, da v drugem prepoznavam Božjo podobo in drugemu služim. Kaj me trga od tega, da bi živeli eno resnično življenje, ki nam je dano po Božjem načrtu? Papež govori o potrošništvu, ki želi človeka iztrgati iz tega odnosa z Bogom in z drugimi ter ga želi usmeriti vase. Vse skušnjave, da jaz želim biti kakor Bog, da se človek usmeri vase, iščejo lastno veličino brez drugih. Ideologije sedanjosti iščejo, kako bi človeku dale potrditev, zadoščenje, odgovorile na neke potrebe človeka po priznanju, veljavi, vrednosti. Potrošništvo ti stalno ponuja: »Vzemi, kupi, naredi, imej tole, da boš nekaj veljal, da boš živel bolj polno življenje Ker nimaš izgrajenega odnosa oz. ideologije v pozitivnem smislu, nimaš neke trdnosti, stalno begaš sem ter tja. Potrošništvo ni samo, da imam avto, vilo na morju ali jahto. Potrošništvo je lahko tudi iskanje duhovnih vaj, kjer sem usmerjen samo vase, kjer iščem zadovoljitev samega sebe, lastnih potreb in želja. Tehnologija olajša mnoge naše dejavnosti, velike napore, ki jih je včasih človek imel, da je preživel, si pridelal hrano, se zavaroval pred naravo, ki ga je ogrožala. Zdaj se je situacija obrnila. Človek je zaradi tehnologije ogromno pridobil na moči in lahko na precej lažji način zadovolji temeljne potrebe po hrani, varnosti, stanovanju, …«

Ideologija sedanjosti: globalizem

»Ta ideologija želi iztrgati posameznika iz njegovega kulturnega okolja. Papež nastopa zelo kritično proti prevladujoči ideologiji zahodnega modernega sveta, ameriškega načina življenja, ki se želi vsiliti po celem svetu in to na račun bogastva številnih kultur in narodov, ki so skozi tisočletja ali stoletja gradila svojo kulturno identiteto in svoje notranje bogastvo. Če bi vsi govorili isti jezik, se vsi obnašali na enak način, bi to pomenilo veliko osiromašenje za človeštvo.«

Papež Frančišek: »Družba, ki se globalizira, nas res spreminja v sosede, ne pa v brate in sestre.«

»Vsi hrepenimo po odnosu, zakaj nam je tako težko vstopiti vanj? Zato, ker vsak od nas pomeni tudi tveganje. Odnos z drugim človekom je, če je pristen, je do neke mere tudi tveganje, drugače ga imam popolnoma pod nadzorom. V vsakem pristnem odnosu je vsaj kanček vznemirjenosti. V ideologiji pa ni prostora za dvom, za vznemirjenost, za nekaj, kar me lahko preseneti. V pristen odnos je vedno vgrajeno presenečenje, ki mi daje veselje, življenje, me navdušuje. Bratstvo je nujno za to, da se dva ideala razsvetljenstva, ki sta svoboda in enakost, ne sprevržeta v njihovo nasprotje. O tem papež govori v svoji okrožnici. Pravi, da je svoboda brez bratstva osamljenost, enakost brez bratstva pa individualizem.«

Najbolj osamljeni so mladi

»Po anketah se danes ljudje počutijo bolj osamljene kot kadarkoli v zgodovini. Do pred nekaj let je veljala za najbolj osamljeno generacijo skupina ljudi, starejših od 65 let. Danes so najbolj osamljena generacija mladi med 18. in 35. letom. Ti, ki so največ na socialnih omrežjih, ki so najbolj povezani, »priklopljeni«, ti se počutijo najbolj osamljeni. To ne pomeni, da nimajo nobenega človeka za pogovor, to pomeni, da je ta resnični stik, po katerem vsi hrepenimo, umanjkal, si ga pa zelo želijo. Morda celo na en idealiziran način brez vznemirjenosti, brez tveganja, brez bolečine, kjer bi vse gladko teklo. Tukaj je ta svoboda, ki jo želimo živeti v sodobni ideologiji in vodi v osamljenost. Enakost pa vodi v individualizem. Mi smo lahko načelno vsi enaki, a če ne priznavamo razlik, ni možno ustvarjati skupnosti, kjer bi bilo neko bogastvo, kjer bi si želel srečati s teboj, ker vem, da me boš obogatil z nečim, česar jaz nimam. Če smo vsi enaki, se brigamo vsak zase, to lahko vodi v indiferentnost.«

Smisel življenja je v tem, da pridem v odnos z Bogom, s soljudmi, z resničnostjo.
Smisel življenja je v tem, da pridem v odnos z Bogom, s soljudmi, z resničnostjo. © Davide Cantelli / Unsplash

Za srečanje je potreben pogum, v ozadju pa strah, tveganje za mladega človeka, ki je lahko zavrnjen

»Mladi so bolj odprti za ideologije kot desetletje nazaj, ker si bolj želijo jasnih odgovorov, manj verjetno osebne odgovornosti, več stvari, ki bi bile jasne, predvidljive. Odpovem se svoji individualnosti, da imam občutek varnosti in pripadnosti. Jaz pripadam nekomu, vem, kaj je prav, v tem se počutim varnega, ta ideologija mi da odgovore na vsa vprašanja, predvsem pa vem, kdo je kriv: tisti na nasprotnem polju. Komunisti so imeli za krivce buržoazijo, Cerkev, nacisti so imeli Jude, vedno najdeš koga, ki v sistemu dela zgago in ko bomo te odstranili, bo svet popoln. Primer: vprašanje migracij - ideologija bo celotno delovanje usmerila za migrante ali pa proti njim, ne bo pa se začela ukvarjati z resničnostjo, s temi ljudmi, s človekom, ki ga imaš pred seboj. Ko imam človeka pred sabo, sem poklican v odnos, takrat pa kot kristjan ne smem zaradi ideologije iti dobesedno preko trupel, takrat se moram pokazati kot človek, kot tisti, ki v tem človeku prepozna brata, sestro in poskrbi za njegove potrebe. Ideja ali odnos? V krščanstvu je absolutno odnos temelj, ne idejni sistem. Odnos do Boga je temeljni odnos, ki mi omogoča, da ne bom absolutiziral ničesar drugega v svojem življenju.«

dr. roman globokar

Roman Globokar je bil rojen leta 1971 v Novem letu. Odraščal je v vasi Vrhtrebnje, osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem, srednjo družboslovno šolo pa v Ivančni Gorici. Po pobegu iz jugoslovanske vojske je jeseni 1991 vstopil v ljubljansko bogoslovje in se vpisal na Teološko fakulteto. Po dveh letih je nadaljeval študij v Rimu. Živel je v srednjeevropskem zavodu Germanik-Hungarik in študiral na Papeški univerzi Gregoriana, kjer je diplomiral, magistriral in leta 2001 tudi doktoriral na področju moralne teologije. Opravil je tudi specializacijo iz bioetike na Medicinski fakulteti Univerze Svetega srca v Rimu.

Po doktoratu je postal kaplan na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je poučeval verouk. Postal je tudi asistent za moralno teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 2006 je postal direktor Zavoda sv. Stanislava, ki ga je vodil 12 let. V času njegovega vodenja zavoda se je dejavnost zavoda razširila še na področja osnovnega šolstva in vrtčevskega varstva. Poskrbel je za pripravo programov, pripravo kadra in tudi za gradnjo novih prostorov za nove dejavnosti. Tudi v času vodenja zavoda je poučeval moralno teologijo na Teološki fakulteti. Od leta 2005 je član državne Komisije za medicinsko etiko, od leta 2011 pa član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Je član več mednarodnih združenj etikov in moralnih teologov. Od leta 2019 je predstojnik katedre za moralno teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Vseskozi je tudi pastoralno dejaven. Zadnjih deset let je duhovni pomočnik v župnijah Sveta Katarina in Sora. V letošnjem letu spremlja tri študentske skupine.

Rad hodi v hribe, rad ima naravo, igra kitaro, rad razpravlja o različnih življenjskih vprašanjih. V času korone pridobiva veselje tudi do kuhanja.

Globine najdete v avdio arhivu, kjer se lahko naročite tudi na podcast oddaje, ki ste jo sicer lahko spremljali tudi v video prenosu na radijskem FB profilu!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Globine

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

24 ur molitve in posta za domovino 2021 (photo: ) 24 ur molitve in posta za domovino 2021 (photo: )

VIDEO: 24 ur molitve in posta za domovino

»K skupnemu Izviru«. Pod tem geslom poteka 24-urna molitev in post za domovino. Prek spleta jo oblikujejo različne skupine doma in po svetu. Končala se bo ob 18. uri s sveto mašo za domovino, ki ...

O avtorju