Marija v Lurdu | (foto: Rok Mihevc)
V Globinah tokrat o zaupanju (VIDEO)
Globine Blaž Lesnik
Decembrsko razmišljanje v Globinah nas je vodilo h koreninam zaupanja. Na praznik Brezmadežne smo gostili župnika župnije Krško-Videm ob Savi Mitja Markoviča, ki je razmišljal o eni od osnovnih sestavin življenja. Zaupanje potrebujemo že, ko se učimo hoditi, spremlja nas pri odraščanju, v medosebnih odnosih, preizkušnjah in sprejemanju drugačnosti. Vse življenje se učimo zaupati božji volji, da se lahko naposled prepustimo v Njegov objem.
Današnji praznik nam sporoča, da je bila Marija vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. Rojena je bila brez madeža izvirnega greha. Ali to pomeni, da je bilo vse njeno življenje tako obsijano z milostjo, da ni nikoli podvomila, se zbala ali iskala pravih odgovorov?
"Mislim, da ni tako. Gotovo je bila Marija deležna izredne milosti. A Bog nam vsem na zelo različne načine želi pokazati svojo bližino, daje nam svoje darove. To ni nekaj, s čimer bi se človek lahko pohvalil. Mi danes slavimo Marijo, a gre v resnici za naš priklon Bogu. To je bil dar. Mene najbolj pri Mariji nagovarja in spodbuja tisto, kar je iz prejetega naredila. Pomembno je, kaj storim s tistim, kar dobim (Marija je dobila ta dar, da je bila obvarovana madeža izvirnega greha)."
Marija se je ukvarjala z na las podobnimi problemi kot mi
"Večja milost ne razblini vprašanj, dvomov in strahov. Mislim, da se je Marija zelo ukvarjala s podobnimi problemi, verjetno pa je bilo iskanj in dvomov še več, saj je vedela, da vzgaja Božjega sina in je bila teža še večja. Zelo dragoceno se mi zdi Marijo gledati v njeni človeškosti. Če jo postavimo preveč v oblake, jo odmaknemo od svojega življenja. A Marija je človek, je ena od nas. Ja, to dodatno milost je imela, ampak v vsem drugem iskanju in življenjskih bojih je bila takšna kot mi."
Božje povabilo človek sliši v srcu
Ali je bil njen »zgodi se«, ki je zelo konkretno odmeval bolj ko se je bližal dan rojstva Odrešenika, nekaj, kar ji je bilo že položeno v dušo, na usta? Mislim, da ne. Ta korak zaupanja Bogu in vere je vedno korak v temo. Je vedno svobodna, celostna odločitev človeka. Marija je šla skozi iste faze in je morala s svojo voljo, ljubeznijo, čustvi,... odgovoriti Bogu. Očitno pa je bila navajena moliti v obeh razsežnostih. Torej, ne samo da jaz govorim, ampak da dam tudi Bogu priložnost, da kaj reče. Verjetno se je ob vseh svojih duhovnih spremljevalcih naučila prepoznavati v svojem srcu Božji glas."
Zaupanje je sestavina človeških odnosov
Najtežje je zaupanje povrniti, če je zapravljeno z izdajo. Tu se srečamo z milostjo odpuščanja, ki nas lahko posebej nagovori prav v adventu... Vsi imamo svoje sence in smo si zato v tem podobni.
Sprejemanje drugačnosti
Veliko mero zaupanja potrebujemo tudi za to, da bi bili res vsi bratje, o čemer piše papež Frančišek v svoji novi okrožnici. Cerkev primerja s hišo z odprtimi vrati. Pravi, da je kakor mati, kot Marija, ki želi služiti, gre iz svojih zakristij, zato da podpira upanje, je znak enotnosti, gradi mostove in razbija zidove ter seje spravo. Kje najti moč za to, saj je tako človeško, da (tudi upravičeno) podvomimo v dobro drugega, v njegove namene in seveda se zbojimo, da nas bo drugi prevaral in uničil....?
Prisluhnite pogovoru z župnikom Mitjem Markovičem
