Barbara Zobec in Jan Zobec | (foto: ARO)
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA
Slovenija Alen Salihović
Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.
Vrhovnega sodnika Zobca, ki je tudi nekdanji ustavni sodnik nekoliko preseneča, da se ustavno sodišče več ali manj v zadnjih mesecih ukvarja zgolj s covid zadevami. »Vtis je, da so covid zadeve absolutno prednostne. Zakaj, je pravzaprav težko reči. Morda zato, ker je epidemija, upam, da le kratkotrajna in bo enkrat minila in, ko bo minila bodo z njo minili tudi spodbijani ukrepi - ter s tem razlog, da bi jih ustavno sodišče presojalo. Morda je to razlog. Ne vem. Preseneča, da ustavo sodišče toliko pozornosti namenja iskanju protiustavnosti ukrepov za zajezitev epidemije in to v težkih časih, najtežjih v zgodovini naše države, ko bi, če kdaj, potem sedaj potrebovali enotnost in solidarnost, saj imamo vsi Slovenke in Slovenci tako kot končno vsa človeška bitja v tem obdobju en sam skupen cilj, premagati pandemijo.«
Po njegovih besedah, bi morali k temu cilju usmeriti vse sile, ne glede na različna nazorska, ideološka in politična prepričanja. »Za sprejete ukrepe je težko reči, da bi bistveno odstopali od ukrepov drugod po svetu, zlasti v Evropski uniji.«
Vse je pozval k doslednemu spoštovanju zaščitnih ukrepov. Zobčeva pa se je vprašala, koliko aktivizma si lahko ustavno sodišče privošči na tem področju. »Problemi ukrepov za varstvo pred epidemijo namreč niso samo pravni, pač pa so predvsem medicinski, izvirajo iz različnih medicinskih ved, najprej pa iz epidemiološke. In ker je ustavno sodišče varuh ustavnosti in človekovih pravic in ne organ, ki bi presojal primernost, učinkovitost in nujnost medicinskih ukrepov, bi morala biti presoja zadržana, omejena le na test razumnosti.«
V našem avdio arhivu so vam na voljo posnetki vseh pogovorov z zakocema Zobec.
Tako je po besedah Zobčeve ravnala večina ameriških sodišč pred katerimi so bili izpodbijani ukrepi, ki posegajo v svobodo gibanja, združevanja, izpovedovanja vere. Na vprašanje, kako gleda na to, da po enem letu od prvega razpisa za mesto ustavnega sodnika tega še nimamo, saj kar dva kandidata na glasovanju v državnem zboru nista dobila podpore pa je dejala: »Menim, da je slabo, da je za tako pomembno funkcijo, za sodnika ustavnega sodišča, torej za najvišjega varuha ustave tako težko najti primernega kandidata. To kaže, da je nekaj hudo narobe z dosedanjimi postopki, ki so tekli očitno tako, da se resni in dobri kandidati več ne prijavljajo. Očitno jih izkušnje iz dosedanjih postopkov odvračajo od kandidature.«
V nadaljevanju sta opozorila, da je slabo stanje v sodstvu tudi posledica nedokončane tranzicije v sodstvu ter izrazila skrb zaradi napada protestnikov na kongres ob potrjevanju zmage Joe Bidena.
