Zobec: Država je dolžna aktivno varovati pravico do življenja in zdravja

Slovenija 21. 10. 2020, 12:33 Alen Salihović

V državi veljajo dodatni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Tako velja prepoved gibanja v nočnem času oz. med 21. in 6. uro. Omejeno je tudi druženje na največ šest ljudi, prehajanja med regijami pa ni več. Pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin v pobudi za presojo ustavnosti trdita, da lahko država prepove gibanje po državi in določi policijsko uro le, če razglasi izredno stanje. Če izrednega stanja ne razglasi in gibanje v in po državi prepove, ravna protiustavno, sta prepričana pravnika. Na kakšen način lahko in mora v času epidemije in širjenja virusa postopati vlada, posebej v razmerah, v katerih se ves svet sooča prvič, smo vprašali nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca.

Človekova pravica do življenja je absolutna človekova pravica, je uvodoma dejal Zobec. »Človekovo življenje je nedotakljivo in država ima zato ne samo dolžnost vzdržati se posegov vanjo, ampak ima aktivno, pozitivno dolžnost, da življenja in tudi zdravje ljudi varuje, kadar sta ti ustavni vrednoti ogroženi. Ob pandemijah, s kakršno se soočamo, sta ti vrednoti še kako ogroženi.«

Zato je po besedah Zobca država dolžna sprejeti tudi zakon o nalezljivih boleznih in v njem predvideti ukrepe, ki jih mora sprejeti za izpolnitev svoje ustavne dolžnosti varovati življenja in zdravje ljudi. Za sprejem takih ukrepov je ustavno pooblaščena. O svobodi gibanja govori 32. člen ustave: »Drugi odstavek 32. člena ustave namreč določa, da se sme svoboda gibanja omejiti z zakonom zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. Tu gre za zakonski pridržek, ki zakonodajalca pooblašča in mu hkrati nalaga intervencijo, se pravi omejevanje svobode gibanja v primerih, kakršen je ta, s katerim se sedaj soočamo. Tako, da jaz tukaj ne vidim protiustavnosti.«

Dodal je, da zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu prepoveduje oziroma omejuje gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, kar nikakor ne more biti ustavno sporno. »Obstaja seveda ustavna podlaga za to omejevanje, prej omenjeni zakonski pridržek iz drugega odstavka 32. člena ustave. V povezavi z dolžnostjo, ki jo nalaga 17. člen ustave, nedotakljivostjo človekovega življenja, je bila zato država dolžna ukrepati. Dolžna, ker jo zavezuje pozitivna dolžnost varovati življenja ljudi, torej pozitivni vidik človekove pravice do nedotakljivosti življenja.«

Da so življenja ljudi ogrožena, pa je po besedah sogovornika mogoče videti pri eksponentno naraščajočem številu okuženih in tudi vztrajnem naraščanju smrtnih žrtev. Zobec dodaja, da morajo biti ukrepi strokovno utemeljeni, kar pomeni, da jih vlada ne sprejema kar sama, po svojem lastnem občutku ali celo arbitrarno. »Medicinska stroka je predlagala celo strožje ukrepe. Marsikatere države, kot vidimo Irska, so uveljavile bistveno strožje ukrepe. Nova Zelandija je bila v tem pogledu gotovo najbolj stroga in najbolj rigorozna, pri nas bi nekateri prenapeteži rekli represivna. A bistveno je, da je uspešno zajezila pandemijo in obvarovala številna življenja.«

Poudaril je še, da so države, tudi Slovenija, dolžne varovati pravico do življenja in zdravja aktivno, kar pomeni tudi s posegi, kakršni so ti, ki jih sprejema in jih je sprejela naša vlada.