Video: Sv. maša ob 15-letnici radijske kapele
Cerkev na Slovenskem | 08.12.2020, 09:49 Robert Božič
Kapela Radia Ognjišče je posvečena svetemu patru Piju iz Pietrelcine in sv. Materi Tereziji iz Kalkute, zavetnica Radia Ognjišče pa je Marija Pomagaj z Brezij. Na današnji praznik pred 15. leti je kapelo blagoslovil pokojni nadškof Alojz Uran.
Obletnico smo dopoldne obeležili s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval naš direktor msgr. Franci Trstenjak.
V mašnem nagovoru je razmišljal o poslanstvu Marije, ki je bila izbrana in obvarovana, predvsem pa je znala ponižno reči „zgodi se"!
Dragi bratje in sestre v Kristusu
Decembrski čas lepo opisuje adventna pesem: vso zemljo tema krije in spijo rožice, hkrati pa daje zelo pomembno naročilo: kliče nas k preblaženi Devici, brez vsega madeža. In ta klic je najmočnejši prav danes, ko slavimo praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, katere skrivnost lepo in na kratko pojasnjuje glavna mašna prošnja: Devica Marija je bila brez madeža spočeta, ker si jo izbral za mater svojega Sina. Vsakega madeža si jo že vnaprej obvaroval, zaradi odrešilne smrti njenega Sina.
Tega, kar nam bogoslužje pove s svojo govorico, nismo neposredno slišali ob branju odlomkov Svetega pisma. Vendar že kratek premislek Božje besede pomaga slišati prav to, da je bila Marija izbrana in obdarovana, saj jo je angel pozdravil kot milostno polno, kot tisto, ki jo je Bog izvolil in zato obdaril z bogastvom svojih milosti. Izbranost za Božjo mater jo je obvarovala izvirnega greha zaradi vnaprejšnjega Kristusovega zasluženja. V duhu besed apostola Pavla v drugem berilu smemo reči, da je bila Marija postavljena kot prva v vrsto tistih, ki jih je Bog izvolil in blagoslovil, in zato je edina med vsemi v najpopolnejšem pomenu besede: sveta in brezmadežna. Zanjo veljajo besede Visoke pesmi: Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi (Vp 4,7). Na sebi lasten način se je skušal tej svetopisemski besedi približati sveti Efrem Sirski, ki je zapisal, da je Marija „sveta po telesu, lepa po duhu, čista v svojih mislih, iskrena v svojem umevanju, popolna v čustvih, trdna v svojih sklepih, brezmadežna v svojem Srcu, prevzvišena in polna vseh kreposti". Zato pa Marija - po besedah svetega papeža Janeza Pavla II. - „blešči v središču vsakega cerkvenega občestva kakor „mesto, ki stoji na gori in svetilka, ki sveti vsem v hiši".
Zdaj smo res v letnem času, ko so dnevi kratki in dolge noči, ko zemljo krije tema. In to temo ljudje uspešno preganjamo z obilico umetnih luči, ki razsvetljujejo naše ulice in ceste. A bolj kot ta zunanja tema je za nas zaskrbljujoča duhovna tema, ki se je naselila med nami po tem, ko sta Adam in Eva stegnila roko po prepovedanemu sadu. Sicer ta tema ni postala močnejša od svetlobe, ker je Bog takoj obljubil luč, obljubil odrešenje, obljubil, da bo temi – zlu strta glava.
In ta luč, ki nam pomaga hoditi po temnih dolinah je Brezmadežna, ki jo je hrvaški pesnik Vladimir Nazor pomenljivo imenoval „beli most nad črnimi vodami".
Nekaj podobnega je že v 4. stoletju zapisal včerajšnji godovnjak sveti Ambrož: „Kaj je plemenitejše kot je Mati Božja? Kaj je sijajnejše od nje same, ki si jo je izbral sam Sijaj? Kako spoznamo, kdaj je hiša dobra? Po vhodu. Kadar iz njega zasveti luč in ostane prižgana v znamenje, da v njej ni teme. In tako Marija daje luč drugim, podobna je svetilki, ki oddaja svetlobo iz svoje notranjosti."
Če to vemo, če v Brezmadežno zaupamo in jo ljubimo, potem ji bomo tudi sledili, saj je vendar »veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd« (Raz 12,1).
Pomen praznika
V Katoliški Cerkvi danes obhajamo slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.
Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju namreč pravi, da je bila Marija, ki je bila pred vsemi veki določena za mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, ravno zaradi te svoje naloge vnaprej predvidena za svetost in čistost. Bog je zaradi Jezusovega rojstva vnaprej odel Marijo s svojo milostjo, da je bila od samega začetka svojega bivanja čista in brez madeža. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana. Zato pravimo, da je bila Marija brez madeža spočeta, oziroma da je Brezmadežno Spočetje (Lurd). Marija je bila torej obvarovana vsakega greha in še prav posebej izvirnega greha, s katerim smo ljudje ranjeni in zaradi njega nagnjeni k slabemu.
Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ideal in vzor, hkrati pa tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. Marija je bila že ob spočetju in vse življenje v stanju posvečujoče milosti, se pravi brez greha. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki mu izbriše izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Posvečujoča milost pa se mu obnovi pri vsaki iskreni spovedi, ko mu Bog izbriše grehe, tako da lahko na novo zaživi odrešeno življenje.
Zgodovina praznika
V desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.«
Na poseben način je to versko resnico potrdila Marija sama, ko se je v Lurdu prikazala mladi Bernardki Soubirous in se predstavila z besedami: "Jaz sem Brezmadežno Spočetje."
Upodobitve
Brezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot "ženo, ogrnjeno s soncem, in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd" (prim. Raz 12,1). Z eno nogo stoji na glavi kače, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3,15).
Marija, mati duhovnikov in bogoslovcev
8. december je poseben praznik za slovenske duhovnike in bogoslovce, ki so se na ta dan v prvem letniku bogoslovja slovesno posvetili Mariji. To posvetitev vsako leto obnavljajo.