Povezava z Gospodom da notranjo luč

Svetovalnica 25. 12. 2020, 08:30 Nataša Ličen

Božič je večplasten praznik, letos nam liturgično lahko še posebej blizu. Pripravljamo se skozi ves advent na prihod Boga. Na čas, ko je nebo še posebej odprto.

Povezava z Gospodom je tisto, kar prižge Božjo lučko. Božič prinese povezanost.

Kako stopi Bog v moje življenje, je pri tem ključno. Na kaj se, v kritičnih trenutkih, ko smo povsem brez moči, opremo? Človeška duša hrepeni po odrešenju, kaj nas pri tem zaustavlja, kaj se postavlja na to pot iskanja in odrešitve?

Na božični dan je nebo na stežaj odprto, je dejal p. Silvo Šinkovec, jezuit, ki smo ga na praznik povabili v Svetovalnico: »Človeško srce je včasih prazno občutij, kot prazna votlina, brez človeške topline in Božje luči. Letos je to še posebej kričeče. Naj Bog pride v naše, včasih tako prazne, duše. Svet se je ustavil z virusom, tu ne gre samo za telesno, gre tudi za duhovni boj. Disciplina je zelo pomembna, a ob vsem je pomembna tudi molitev, notranja duhovna disciplina. Naj Kristus pride v naše izpraznjene votline srca, se učloveči in poboža človeško dušo.«

Učimo se nove govorice, jezika ljubezni, tolažbe in upanja, sporazumevanja z očmi.

»Milost, ki je pripravljena, bo lahko stekla v naša srca, če se bomo ustavili, pokleknili pred jasli in molili. Mnogi potrebujejo našo duhovno oporo. Jezik ljubezni je posebej pomemben. Kristjani, zdaj je naš trenutek, izrabimo odprto nebo, kolikor le lahko, kličimo svetost na našo deželo in ljudi.«

Kaj nas vedno znova »vrže iz tira«?
»Običajno so to zelo majhne, drobne, morda celo nepomembne stvari. V marsičem smo razvajeni. Veliko lahko naredimo z vajo za drugačno držo, ki jo vztrajno ponavljamo iz dneva v dan. Včasih kdo, ki nehote pogosto preklinja, potoži, in reče, ne vem, od kod pridejo grde besede? Nekaj je stvar naše volje, marsikaj lahko »natreniramo«, vendar samo to ni dovolj. Zgoditi se mora še en preskok, ob katerem se začne naša verska zgodba. Od kod jeza, brez pravega razloga, zavist, neprekinjena žalost, vsa ta močna čustva, ki pridejo nesorazmerno z dogodki? Gre za duhovni boj.«

Proti duhovni sili, ki nas lahko obvladuje krajši ali daljši čas, se je treba boriti z duhovnimi prijemi. Volja je premalo.

»Če mislimo, da bomo le s svojo voljo lahko vse premagali, hitro odnehamo, ko ne gre vse po naše. Blagoslov in molitev sta vaji, zavedanje, da je svetost edina moč, ki lahko odžene vsako temo. Ko se tega zavemo in to konkretno vadimo, pridobimo duhovno moč, da se zoperstavimo slabemu. Kot rečemo pri spovedi, pomagaj mi s svojo milostjo. Duhovna moč nas bo obvarovala v takšnih trenutkih.«