Papež na božič povabil k bratstvu in opozoril, da morajo biti cepiva proti novemu kornavirusus na voljo vsem

Svet 25. 12. 2020, 14:47 s. Brigita Zelič

Iz znanih razlogov papež Frančišek letošnja božična bogoslužja obhaja z omenjenim številom udeležencev. Tako se je zgodilo tudi danes opoldne, ko ni govoril z osrednjega balkona vatikanske bazilike, kot je to za božič že ustaljena navada, temveč ga je imel v Dvorani blagoslovov v vatikanski apostolski palači.

Želel bi, da vse doseže sporočilo preroka Izaija o rojstvu otroka, ki prihaja za nas in ga Cerkev oznanja na ta praznik, je papež Frančišek dejal na začetku letošnjega božičnega nagovora. Otrok, ki ga je Devica Marija rodila v Betlehemu, je rojen za vse. Zaradi tega Otroka se lahko vsi na Boga obračamo kot na Očeta in ga kličemo »Oče«, »Očka«.

V tem zgodovinskem trenutku zaznamovanem z ekološko krizo in z resnimi ekonomskimi in socialnimi neravnovesji, ki jih zaostruje pandemija koronavirusa, bolj kot kdaj koli prej potrebujemo bratstvo, je dejal. In Bog nam to bratstvo podarja v svojem Sinu Jezusu. Ne gre za bratstvo izraženo z lepimi bedami, temveč s konkretnimi dejanji ljubezni, ki dosežejo nekoga, ki je drugačen od mene, ki ni član moje družine, naroda ali vere. Vsi bratje, je dejal in nadaljeval: "Na Božič praznujemo luč Kristusa, ki pride na svet in prihaja za vse: ne samo za nekatere. Danes, v tem času teme in negotovosti zardi pandemije, se pojavlja tudi več luči upanja, kot na primer odkritja cepiv. Da pa bodo te luči osvetlile in prinesle upanje vsemu svetu, morajo biti na voljo vsem."

Za tem je opozoril, da ne moremo dopustiti, da bi nas premagal virus radikalnega individualizma in bi postali brezbrižni do trpljenja drugih bratov in sester. Spomnil je na številne kraje po svetu, kjer ljudje trpijo zaradi pomanjkanja in bolezni, zaradi oboroženih spopadov in sovraštva.

Ob koncu je posebno misel namenil vsem, ki se ne pustijo zajeti neugodnim okoliščinam, ampak si prizadevajo prinesti upanje, tolažbo in pomoč ter pomagajo tistim, ki trpijo ali so osamljeni. Nagovor je sklenil z mislijo na družino: "Jezus se je rodil v hlevu, a zavit v ljubezen Device Marije in svetega Jožefa. Božji Sin se je rodil v telesu in tako posvetil družinsko ljubezen. V tem trenutku sem v mislih pri družinah: pri tistih, ki se danes ne morejo sniti, kakor tudi pri tistih, ki so primorane ostati doma. Naj bo Božič za vsakogar priložnost, da znova odkrije družino kot zibelko življenja in vere; kraj gostoljubne ljubezni, dialoga, odpuščanja, bratske solidarnosti in skupnega veselja, vir miru za vse človeštvo."

Nato je vsem zaželel srečen in blagoslovljen Božič.

Novorojeni nam daje zgled: ne govori, vendar obljublja življenje

Papež Frančišek je polnočnico v vatikanski baziliki daroval že ob 19.30. Slovesnost so na zgodnejši čas prestavili zaradi omejitev gibanja ponoči. Medtem, ko bazilika za praznik običajno sprejme sedem tisoč vernikov, jih je bilo tokrat lahko prisotnih le 200.

Papež je v nagovoru razmišljal o podobi majhnega in nebogljenega otroka ter ljubezni in potrpežljivosti, ki jo ta potrebuje. Bog se je rodil kot otrok in v revščini zato, da bi nas spodbudil, da bi skrbeli za druge, je dejal. »Božji Sin se je rodil zavržen, da bi nam povedal, da je vsak, ki je zavržen, Božji otrok.«

Bog nas ljubi na smrt, ne more, da nas ne bi ljubil, je poudaril papež. Pogosto bi »lačni zabave, uspeha in posvetnosti radi svoje življenje napolnili s hrano, ki nas ne nasiti in pušča notranjo praznino. Jasli - revne v vsem, a bogate z ljubeznijo – pa nas učijo, da je življenjska hrana to, da dopustimo, da nas Bog ljubi, ter da ljubimo druge.

Novorojeni nam daje zgled: ne govori, vendar obljublja življenje. Mi pa veliko govorimo, pogosto pa smo nepismeni v dobroti, je dejal papež in dodal, da nas Jezusova neoborožena in razorožujoča ljubezen spominja, da čas, ki ga imamo na razpolago, ni za to, da bi se smilili samim sebi, ampak da bi tolažili solze tistih, ki trpijo.