Jože Bartolj
Aleš Karba
Tone Gorjup
Takole je gledal z zanimanjem v naravo Alfred Vogel, ki se je še pri svojih 80-ih spuščal po belih strminah ... (foto: Farmedica)
Takole je gledal z zanimanjem v naravo Alfred Vogel, ki se je še pri svojih 80-ih spuščal po belih strminah ... | (foto: Farmedica)

Alfred Vogel: Gibanje, toplota in dober spanec za večjo odpornost

10.11.2020, 14:31 Mirjam Judež

Alfred Vogel je bil neutruden raziskovalec narave in njenega rastlinskega sveta in gotovo veste, da se je veliko ukvarjal z imunskim sistemom, o katerem je te dni veliko govora. Tudi zato je bil z nami Robert Terčelj iz podjetja Farmedica. Kaj bi Alfred Vogel svetoval za boljšo imunsko odpornost? Zelo preprosto: gibanje, tople noge in dober spanec! Pogovor na daljavo je vodil Matjaž Merljak.

Zakaj se pri nekaterih pogosteje pojavljajo okužbe?

»Nekaj je zakonitosti in v zdajšnjem času pandemije jih mogoče nekoliko bolj očitno vidimo, ko moramo upoštevati določene zaščitne ukrepe.

  1. Nekateri so lahko bolj izpostavljeni okužbam in taki imajo pogosteje težave, pa ni nujno, da njihov imunski sistem ne odreagira dobro. Ampak preprosto so bolj pogosto v kontaktu z mikrobi ali ljudmi, ki jih lahko prenašajo.
  2. Drugi dejavnik, zakaj posameznik večkrat zboli, je slabše delovanje sluznic. Bolj suha nosna sluznica, sluznica v žrelu, grlu, to so naše vstopne cone v dihala, ki morajo opravljati zaščitne funkcije v smislu tega, da ta zaščitna sluz ščiti dihalne predele. Če je suha, tega ne opravlja dovolj dobro in potem lažje pride do tega, da se mikrobi vežejo na same celice tega dela dihal in pride pogosteje do okužbe. Ta lokalna zaščitna funkcija, ki jo opravljajo sluznice, je zelo pomembna, v njih so tudi določeni zaščitni faktorji, deli imunskega sistema, ki so zelo pomembni, da nevtralizirajo mikrobe takoj, ko z njimi pridemo v kontakt. Tako, kot pazimo v teh dneh, da si razkužujemo roke, kolikor je to mogoče, pa to tudi velja za sluznico grla in nosu. Tudi tu imamo vstopne cone. Še posebej zdaj, ko vemo, da se virusi prenašajo kapljično, da pridemo z njimi v kontakt preko nosu, žrela, je dobro pomisliti tudi na to, kakšne so možne poti, da tu lokalno delujemo, da se zaščitimo.
  3. Tretja stvar pa je pogostnost obolevanja pri virusnih okužbah. Nekateri posamezniki so preprosto imunsko manj odzivni. Ta odpornost je pri nekaterih bolj, pri drugih manj izražena. To tudi pogojuje temu, da ima nekdo ponavljajoče se okužbe, nekdo pa gre relativno neopazno skozi to značilno obdobje, ko so virusne okužbe dihal pogostejše.

Pogovor o imunski odpornosti

 

Naš sogovornik in dolgoletni poslovni partner Robert Terčelj Schweizer, direktor podjetja Farmedica
Naš sogovornik in dolgoletni poslovni partner Robert Terčelj Schweizer, direktor podjetja Farmedica © Farmedica
Kakšen je učinek zdravil za dvig odpornosti (npr. Echinaforce) na avtoimunske bolezni (npr. revmatoidni artritis)?

»Odgovor je »pogojni da«. Zdravilo Echinaforce je glede na obstoječe raziskave adaptivni imunomodulator. To pomeni, da pri tistih posameznikih, ki imajo slabši imunski odziv, tega nekoliko bolj podpre kot pri tistih, ki imajo normalni imunski odziv. Pri slednjih celo vidimo nekoliko zavirajoč učinek, kar je celo zaželeno, da imunski odziv ni pretirano aktiven. Velja pa opomnik, da zdravilo, kot je Echinaforce, uporabljamo predvsem takrat, kadar imamo neprogresivno fazo, nimamo nekih hudih težkih zagonov avtoimunskih obolenj, želimo pa nekaj narediti za imunsko odpornost. V tem primeru je Echinaforce smiseln, ne v najvišjem odmerku, priporočil pa bi krajšo preventivno terapijo, jemanje 10 do 14 dni. Če tega zdravila ne smem jemati, lahko jemljem neko prehransko dopolnilo? Če ga vzamem zato, da podprem imunski sistem, veljajo iste omejitve. Če ga vzamem »kar tako«, je na mestu vprašanje, ali je to sploh smiselno.«

Pri katerih skupinah ljudi je še posebej dobro pomisliti na krepitev odpornosti?

»To so prav gotovo posamezniki, skupine, ki so bodisi bolj pogosto v kontaktu s povzročitelji virusnih okužb, s samimi virusi ali pa skupine, kjer vemo, da je imunski odgovor slabši ali se imunski sistem šele uči. Pri otrocih vemo, da imunski sistem šele spoznava nasprotnike. Upamo, da se od dneva rojstva spoprijatelji predvsem z zavezniki, s črevesno mikrobioto in vsem ostalim, kar tvori normalen del našega organizma, da ga kasneje ne napada in se kasneje ne zgodijo taka avtoimunska obolenja, kot je revmatoidni artritis. Otroci so prav gotovo v ospredju oz. so bolj izpostavljeni, pogosto si tudi posojajo mikrobe med seboj, zato prihaja pri njih do teh okužb hitreje, težav, zapletov je več, ampak tudi hitreje prebolijo. Ko pride enkrat do okužbe dihal, ko vidimo, da se pojavi nahod, curlja iz nosu, to sluz redčimo, delujemo protivnetno, da ne pride do npr. vnetja srednjega ušesa, kar se zgodi kar pogosto. Vsak tretji, četrti nahod, prehlad se zna spremeniti, razviti, potem pa so na vrsti antibiotiki, kar ni najboljša opcija. Hvala Bogu jih imamo, ko jih potrebujemo. Druga skupina so starostniki, katerih imunski sistem v zrelih letih ni več tako okreten kot v ranih letih. Takrat je dobro, da podpremo imunski odziv, da vzpostavljamo normalno delovanje imunskega sistema. Tretja skupina so ljudje, ki so pogosto v stiku z mikrobi. To so vsi na javnih delovnih mestih, zdravstveno osebje, … Tu je prav gotovo treba skrbeti za ustrezno imunsko odpornost na vse možne načine in verjemite mi, največkrat teh ne boste našli v lekarni, ampak v zraven načinu življenja in v naravi.«

Pri otrocih prihaja do okužb hitreje, zapletov je več, ampak bolezni tudi hitreje prebolijo.
Pri otrocih prihaja do okužb hitreje, zapletov je več, ampak bolezni tudi hitreje prebolijo. © Victoria Borodinova / Pixabay

Kje točno se nahaja imunski sistem?

»Imunski sistem je v celem našem organizmu. Če govorimo o samih celicah, ga je več kot 70 % v črevesju, kjer prihaja imunski sistem v kontakt s potencialno zelo škodljivi organizmi ali deli naše hrane, ki lahko vplivajo na nas negativno, povzročajo zaplete. Zato je tudi tako pomembno, da ob rojstvu pride otrok v kontakt z osnovno mikrobioto, ki mu jo največkrat že mama posodi in na ta način privabi imunski sistem, da se lahko normalno odziva. Je pa še ena stvar pomembna: tudi, če se neke imunske celice lokalno v tistem trenutku ne nahajajo na mestu okužbe, je pomembno, da imamo ne samo močan imunski sistem (v smislu, da je dovolj imunskih celic, ki bodo »pojedle« te mikrobe, če jih prepoznajo pravočasno za vsiljivce), ampak to, da imunske celice pridejo na pravo mesto. To je eden od ključnih elementov odziva imunskega sistema, ko celice izločajo snovi, s katerimi vabijo ostale elemente, da pridejo na pomoč. Rezultat tega je velikokrat vnetni proces, ki je nujen in se mu ironično včasih želimo izogniti. Ne želimo pa se izogibati vnetju, ker je to del procesa zdravljenja. Mi se želimo izogniti predvsem prehudim posledicam premočnega vnetnega odziva. To je pa tisto, kjer lahko govorimo o preodzivnosti imunskega sitema, kjer lahko pride do težjih poškodb, kjer povzročitelja skorajda ni več, ampak je šel imunski sistem v tako reakcijo, da so posledice intenzivnejše.«

Preveč stresa zavira imunske celice.

Gibanje in ozaveščeno dihanje sta nujna!

»Jaz sem zdajle v pisarni, kjer imam stoječo mizo, ki jo spuščam in dvigujem ravno zato, da ozavestim, da telo potrebuje gibanje. Druga stvar, ki je zelo pomembna, je dihanje. Ozaveščeno dihanje pomeni globok vdih in izdih, ki naj bo dvakrat daljši. Je ne samo podpora k dobremu imunskemu odzivu, h kateremu sodi tudi marsikaj drugega, predvsem je to podpora k dobri uravnoteženosti in podpori živčnemu sistemu, ki pa posredno vpliva tudi na stresni odziv. To je lahko še eden od dejavnikov, da naš imunski sistem deluje dobro. Preveč stresa zavira imunske celice.«

Razlogi za stalni redek izcedek iz nosa

»Dejavnikov, zakaj se pojavlja bolj kronični, redkejši izcedek, je lahko kar nekaj. Svetoval obisk oz. posvet z zdravnikom, kar v teh časih ni najbolj enostavno. Lahko vas nekaj draži in je zato alergijski odziv vaše sluznice bolj intenziven. Vprašanje je, na kaj bi bili lahko alergični: pršice, hišni prah, je to hišni ljubljenček? Lahko je že spremenjena nosna sluznica in skuša delovati po danih možnostih, včasih z leti nekoliko atrofira in je reakcija takšna, da ni več normalnega vlaženja, ampak je bolj redek izcedek. Lahko je stvar vnetnega procesa, ki je lahko alergijskega vzroka ali je kaj drugega po sredi. Lahko je tudi odziv na določena zdravila. V tem času bi svetoval fiziološko raztopino, mazilo za nosno sluznico (Nisita), ki lahko nekoliko omili ali zaščiti nosno sluznico.«

Je limonska trava zdravilna in za kaj se uporablja?

»Limonska trava je dišavnica, ki jo uporabljamo v tem času intenzivneje. Pogosto jo dodajamo izdelkom, ki pomagajo pri vnetjih grla. Zdravilnost je dober izraz, ker je vedno odvisno od tega, kaj vzamemo in v kakšnem odmerku. Je limonska trava sveža, suha, smo naredili nek povretek ali smo iz tega ustvarili neko alkoholno tinkturo? Je to farmacevtski izdelek ali prehransko dopolnilo? To bi vam zeliščar lahko bolj natančno odgovoril. Tipično jo najdemo v izdelkih za grlo, tu je običajno dober sopotnik, a s tem ne pretiravati. Močne učinkovine v limonski travi lahko tudi dražijo sluznico grla, zato po zdravi pameti!«

Alfred Vogel: V naravi nam je dano vse, kar potrebujemo za zaščito in ohranjanje zdravja.

Kaj bi Vogel svetoval za imunsko odpornost?

»Gibanje vpliva na dobro prebavo. Gibanje je tisto, kar je imel Alfred Vogel v ospredju in o tem ni samo pridigal, ampak tudi izvajal. V pozno starost je še vedno smučal, zadnji par smuči je kupil, ko je bil že krepko v 80-ih letih. Nikdar ni uporabljal klasičnih sedežnic, ampak vedno »štamfal«, potem pa se spuščal po hribu navzdol. To je bilo njegova posebnost. Gibanje je vedno sopotnik v tem, da ohranjamo dobro cirkulacijo, dober odziv imunskega sistema. Če je cirkulacija dobro vzpostavljena, potem imunske celice lahko hitro pridejo na mesto okužbe, to pa je tisto, kar želimo, pridobiti čas. Druga stvar, ki je s tem povezana, je toplota. Vogel je vedno izpostavljal, da ne smemo pustiti, da nas zebe, sploh ne v noge. Debele volnene nogavice v tem hladnem delu leta so kar na mestu. Če imamo v spalnici nekoliko nižjo temperaturo, nas zna zebsti v noge. Včasih spati z nogavicami ni tako odveč. Pa saj nas nihče ne vidi. To nas zna lepo uspavati in ohranjati tople noge tudi čez dan. To pa je tudi tisto, kar skupaj z gibanjem spodbuja, ohranja dobro cirkulacijo. Predvsem v tem delu grla, nosu, kjer pride najprej do okužbe, je dobro vzpostavljena cirkulacija še kako pomembna. Tretja stvar: spanje. Dober spanec je ključen za praktično vse fiziološke procese v organizmu. Ključno je, da se držimo ritmov spanja, da ležemo in vstanemo ob isti uri, predvsem pa, da spimo dovolj globoko. Ta del vpliva na nevtralizacijo stresnih vplivov, ki smo jih nabrali čez dan. To je ponavadi ravno v obratnem sorazmerju. Bolj, ko smo pod stresom, težje zaspimo, slabše spimo, pa ravno takrat bi potrebovali globok spanec. Ni toliko pomembno, kako dolgo spimo (6-8 ur), ampak da v tem času spanja spimo dovolj globoko, da pridemo do te faze, kjer so theta možganski valovi, ki pa so ekstremno pomembni za regulacijo ritma srca, ustrezno regulacijo krvnega pritiska in to čutimo čez dan. Manjko spanja se »nabira« in potem je imunska odpornost slabša, kar kažejo tudi raziskave.«

Z gibanjem ohranjamo dobro cirkulacijo, dober odziv imunskega sistema. Če je cirkulacija dobro vzpostavljena, imunske celice lahko hitro pridejo na mesto okužbe, to pa je tisto, kar želimo, pridobiti čas.
Z gibanjem ohranjamo dobro cirkulacijo, dober odziv imunskega sistema. Če je cirkulacija dobro vzpostavljena, imunske celice lahko hitro pridejo na mesto okužbe, to pa je tisto, kar želimo, pridobiti čas. © Greg Rosenke / Unsplash

Pogovor o imunski odpornosti

 

Kako vemo, ali smo dovolj odporni?

»Tega ne vemo, vidimo pa, da se nas prej »kaj loteva«, da hitreje, pogosteje zbolimo, to pa je lahko indikator, da je nekaj pa le treba narediti na imunski odpornosti. Tu je potrebna ena zdrava kmečka pamet Pri tem, kaj in koliko vzamemo, je potrebna ena zdrava kmečka pamet, da ne pretiravamo. Alfred Vogel ni bil nikoli zagovornik močnih odmerjanj vitaminov, vsaj pri povprečnem človeku ne.«

Dragi farmacevt, kaj bi pa VI izbrali?

»Kaj izbrati? Najprej prek spleta preverimo, kaj res potrebujemo in kakšni so pravi odmerki. Tam tudi preberimo koristi in slabosti (stranske učinke) tistega zdravila, prehranskega dopolnila. Naj bo proizvajalec znan, upoštevan, spoštovan, da vemo, da so izdelki zanesljivi. Tudi dober posvet s farmacevtom v lekarni ne bo odveč. Zastavimo mu vprašanje, s čim bi se pa ON zdravil, kaj bi ON izbral? Dobili boste nekoliko drugačen odgovor, kot če vprašamo, kaj naj vzamemo. S tem vprašanjem nagovorite njegovo etiko.«

 

Pogovor o imunski odpornosti

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

O avtorju