Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko
Skupaj lahko gradimo boljšo prihodnost (foto: Pixabay)
Skupaj lahko gradimo boljšo prihodnost | (foto: Pixabay)

»Mislim, da teroristi ne poznajo islama«

| 10.11.2020, 11:36 Marjana Debevec

Po tragičnih terorističnih napadih v Franciji in Avstriji je Svetovna konferenca religij za mir obsodila vsakršno nasilje in spodbudila k spoštovanju. Spomnila je, da je svoboda izražanja človekova pravica, h kateri se moramo vzgajati. Med mnogimi, ki so obsodili nasilna dejanja, pa je tudi društvo Medkulturni dialog, ki povezuje muslimane, ki so v Slovenijo prišli iz Turčije. K pogovoru smo povabili Furkana Gunerja iz omenenjega društva.

Kako ste v Društvu Medkulturni dialog spremljali zadnje teroristične napade v Franciji in Avstriji?

Ti dogodki so nas močno pretresli. Seveda takšni grdi dogodki je žalostil vseh ljudi, ki imajo smisel in občutek za človečnost. To nas je še bolj globoko šokiral. Ker tisti, ki opravljajo to dejanje, pravijo, da so muslimani. Vendar knjiga muslimanov pravi: ubiti enega človeka je kot ubiti celo človeštvo. Reševanje enega človeka je kot reševanje vseh ljudi. Mislim, da ti teroristi ne poznajo knjigo islama. Torej, to morajo biti zelo nevedni ljudje. Zato smo te dogodke spremljali z bolečino.

Ali je nasilje v imenu vere po vašem mnenju kdaj dovoljeno? Zakaj?

Nasilja ni mogoče uporabiti v imenu religije. Hz Mohamed (sav) je prepovedal vse vrste nasilja nad vsemi živimi bitji. Fethullah Gülen je v svojem članku iz leta 2012 dejal, da "nasilje v preroški tradiciji ne obstaja". In on tudi zelo jasno izjavil je, da musliman ne more biti terorističen in terorist ne more biti musliman. Ker uporaba nasilja rodi anarhijo in teror. Vendar religija skuša z vsemi močmi ohranjati red.

V društvu se zavzemate za dialog. Se vam zdi, da je dialog med muslimani in kristjani mogoč? Kaj pa s pripadniki drugih verstev in neverujočimi?

Ja. Menimo, da lahko pride do dialoga med muslimani in kristjani. Ker obstajajo skupne vrednote glede religije. Prav tako je mogoč dialog z drugimi religijami in neverniki. Z neverujoči ljudmi se lahko združimo okoli univerzalnih vrednot. Lahko ga dosežemo na imenovalcu človeštva. Ker smo vsi ljudje.

In mi tudi verjamemo da moramo ljubiti ustvarjeno zaradi stvarnika. Seveda v zvezi s tem morata obe skupnosti narediti korak in pokazati civilizirano držo. Verjamem, da se to lahko zgodi. Mislim, da od uresničitve tega dialoga je odvisen mir v svetu.

Na kakšen temelju si predstavljate gradnjo dialoga?

Verjamemo, da  dialog poteka okoli skupnih vrednosti. Pravzaprav imamo več skupnih vrednosti kot različne vrednosti med ljudmi. Tu je pomembno, da se osredotočimo na tisto, kar nam je skupnega, in si prizadevamo najti skupne razloge za dialog med celotnim človeštvom.

Kaj bi vi izpostavili kot bistvo muslimanske vere? Kaj vam pomeni biti vernik?

V nadaljevanju jih lahko navedem na zelo kratko. Verjeti v enost Boga, pravičnost, mir, človeško dostojanstvo, enakost med vsemi ljudmi (ne glede na njihovo raso, barvo, narodnost in jezik) in ohranjati prirojeno naravo človeštva. Nenazadnje varnost, zaupanje in natančnost. Ker naš prerok Mohamed (s.a.w.) muslimana opisuje takole: Pravi musliman je tisti, iz katerega jezika in rok so ljudje na varnem.

Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Navodila za župnije ob smrti svetega očeta

Z veliko žalostjo se Cerkev na Slovenskem pridružuje žalovanju vesoljne Cerkve ob slovesu svetega očeta Frančiška. Da bomo te žalostne, a svete trenutke doživljali kot ena družina Božjih otrok, v ...

Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Umrl je sveti oče.

Zjutraj je umrl papež Frančišek z rojstnim imenom Jorge Mario Bergoglio, so sporočili iz Vatikana. Papež je še včeraj ob praznovanju velike noči pozdravil okoli 35.000 vernikov, ki so se zbrali na ...

Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media) Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media)

Papež: Blagoslovljeno veliko noč!

Današnjo mašo na Trgu sv. Petra v Vatikanu je daroval kardinal Angelo Comastri, ki je prebral tudi papeževo pridigo. Sveti oče je v njej poudaril, da Kristus ni ostal ujetnik smrti. Ne moremo iz ...

p. Tomaž Mikuš, jezuit (photo: Aleteia) p. Tomaž Mikuš, jezuit (photo: Aleteia)

Veliki petek kot povabilo k sočutju, ki spreminja 

V jutru velikega petka, ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za ...