Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Ladja v nevihti (foto: Pixabay)
Ladja v nevihti | (foto: Pixabay)

Noe, zakaj gradiš?

Naš pogled | 03.11.2020, 14:30 Marta Jerebič

Pred časom sem v neki knjigi, izdani pred leti, prebrala sarkastično misel, češ, ja, verjetno si je potem tudi aids izmislil Janez Pavel II., da bi omejeval spolno življenje ljudi. Danes določena skupina ljudi širi misel, da je koronavirus izmišljen, da so si ga izmislile svetovne vlade ali bančne dinastije, da bi nas lahko nadzorovale in omejevale.

V teh dneh še posebej vidimo, da virus ni izmišljen. Da ubija. In to na véliko. Lani je v Sloveniji povprečno umrlo 56 prebivalcev na dan. Na najbolj črna korona dneva doslej, minulo soboto in nedeljo, je s covidom-19 umrlo po 25 ljudi. Koliko drugih necovidnih smrti bomo še prišteli zraven? V članicah Evropske unije je bilo v marcu in aprilu letos kar za četrtino več smrti kot v povprečju v istih mesecih v zadnjih štirih letih.

Veliko beremo in poslušamo o vplivnežih. Brez strokovne podlage trdijo, da so maske neučinkovite. Ne vidijo smisla v omejevanju gibanja. Ozračje me spominja na zgodbo o gradnji Noetove barke. V vseh otroških knjigah beremo, kako so se ljudje verjetno norčevali iz Noeta, ko jim je pojasnil, zakaj gradi barko. Noe je verjel Bogu, čeprav prej še nikoli ni deževalo. Mi moramo zaupati strokovnjakom, čeprav se tudi oni doslej še niso srečali s takšnim virusom, a nekatere njegove zakonitosti poznajo.

Problem sodobnega časa je, da vsakdo lahko pove ali napiše komurkoli, kar mu pade na pamet. Za to je verjetno kriva tudi anonimnost. Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi se za vsak komentar moral izkazati z osebnim dokumentom.

Tehnologija, ki vse to omogoča, ima sicer tudi številne pozitivne strani. Vsaj v nekem majhnem delčku blaži to pandemijo. Če bi do nje prišlo pred 20 ali 30 leti, bi bila povzročena škoda veliko večja. Danes šola lahko poteka na daljavo, kar si na primer v času slovenskega osamosvajanja ne bi mogli zamisliti. Korona je številnim ljudem odvzela službo in jih pahnila na rob preživetja, a vsaj nek delež ljudi z današnjo tehnologijo lahko dela od doma. Če bi se razmere ekstremno zaostrile, bi na primer tudi celoten program Radia Ognjišče lahko vodili od doma. Tehnik na svojem domu, voditelj na svojem, novinar na svojem.

To so nam omogočili tudi dogodki, ki so se preselili na splet. Vladno novinarsko konferenco lahko spremljamo od doma iz kateregakoli dela Slovenije. In iz kateregakoli dela Slovenije lahko zastavimo vprašanje. Rekla bi, da se dostopnost do zastavljanja vprašanj nosilcem oblasti širi.

Nasprotno smo v zvezi s tem marca slišali cel pogrom nad Janševo vlado. Da vlada iz novinarskih konferenc izključuje novinarje. Da ne dopušča več vprašanj. Da omejuje medijsko svobodo.

Danes novinarji vprašanja lahko zastavljamo prek zooma, videokonference. A tudi spomladi smo lahko svoja vprašanja pošiljali prek elektronske pošte. Še sama sem bila enkrat priča, kako je sodelavec poslal vprašanje tik pred zdajci, nekaj trenutkov preden je vladni govorec Jelko Kacin vprašal, ali je prispelo še kakšno vprašanje. In smo dobili odgovor.

Določeni mediji in organizacije so napletali svojo zgodbo naprej, krilili s pamfleti, pisarili  evropskim ustanovam, kot bi morali predvsem sami sebe prepričati, da so omejeni v medijski svobodi.

Prenos novinarskih konferenc prek spleta nam res odvzame nekaj tiste živosti in človeškega stika, po drugi strani pa prihrani čas, vsaj nam na Radiu Ognjišče, kjer informativni program v povprečju delamo z ekipo približno šestih ljudi. Naredimo svoj izbor izjav. Nismo odvisni samo od izbora, ki nam ga ponudi Slovenska tiskovna agencija. V času spomladanskega zaprtja smo ugotovili, da so bili naši sogovorniki lažje dosegljivi in veliko bolj pripravljeni dati kakšno izjavo. Ponujamo vam enako kakovosten informativni program kot prej ali morda celo boljšega.

Ohranjamo razdaljo, a hkrati smo vam blizu.

Sanjamo pa o dnevu, ko bližina ne bo le prek tehnologije, ampak bomo lahko rekli: Greste z nami na radijske počitnice? Pridete na Gala koncert, na srečanje PRO, na slovesno zahvalno mašo? Ko sem vam bomo osebno lahko zahvalili za podporo.

Sanjam o dnevu, ko bo obrazna maska, šola na daljavo, omejitev gibanja le še bled spomin. Da bo do tega čim prej prišlo, moramo skupaj pristopiti h gradnji Noetove barke, ki nas bo odpeljala iz teh čudnih, viharnih časov.

Naš pogled
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...