O revmatični bolezni

Svetovalnica | 15.10.2020, 12:42 Mirjam Judež

12. oktober je bil svetovni dan revme oz. bolnikov, ki živijo s to boleznijo. Vsak, ki je starejši od 60. let, se srečuje z revmatično boleznijo. Naš gost je bil prof. dr. Matija Tomšič, s katerim se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Zdravljenje v času epidemije

»Pri nas v bolnici Petra Držaja na kliničnem oddelku za revmatologijo smo v prvem valu aktivno klicali bolnike teden dni pred pregledom in če je bila njihova bolezen umirjena, smo jih prenaročili. Zdaj vse bolnike, ki so naročeni, pregledamo in s tem zagotavljamo popolnoma dostopnost revmatologa tudi v teh časih. Poleg tega je ves čas krize delovala tudi urgentna revmatološka ambulanta. Ti bolniki, ki prihajajo k nam, imajo resne revmatične bolezni, zdravimo jih s celo paleto zdravil, ki na nek način ovirajo imunski sistem, s tem pa bolnike zdravijo in jim omogočijo, da popolnoma normalno živijo kljub resni bolezni. Želeli bi si, da bi tak način dela ostal tudi naprej. Glede na situacijo se bomo morali nekako prilagoditi. Še naprej bomo mi klicali bolnike, kako se počutijo in če rabijo pomoč. Tiste bomo tudi pregledali.«

Z revmatično boleznijo živi med 40 in 60.000 ljudi, bolnikov z revmatizmom pa je 230.000

»Teh prvih (govorimo o vnetni revmatični bolezni, kjer je v osnovi v ozadju te bolezni vnetje), ki jih je od 40 – 60.000, z njimi se mi prvenstveno ukvarjamo. To so nekatere bolezni, ki so bile včasih smrtne. Recimo za granulomatozo s poliangitisom so še 40 let nazaj vsi bolniki umrli v štirih mesecih, zdaj pa vsi preživijo deset let. Ukvarjamo se z bolniki, ki imajo izrazito hudo vnetje sklepov. Včasih so bili vsi v desetih letih invalidsko upokojeni, danes pa praktično enako dolgo živijo in opravljajo enak poklic s finimi gibi (npr. poklic kirurga) kljub tej bolezni. Za teh 230.000 – gre za 11 – 12 % populacije. Sem zraven prištevamo tudi revmatizem, ki je povezan s starostjo. Z leti vsi dobimo osteoartrozo, ko se nam na nek način spremeni koža, hormoni, zobje, vse v telesu, tudi sklepi. Tej bolezni se reče osteoartroza, ki je pred 25. letom praktično ni, z leti linearno narašča in pri 50-ih letih jo ima praktično 80 % populacije.«

Želim prisluhniti pogovoru z revmatologom.

Osteoartroza je najpogostejša revmatična bolezen, za katero pa ni zdravila

»Osteoartroza je revmatična bolezen: spremeni se sklep, naredijo se kostni izrastki in ko ti rastejo, malo potegnejo v kostnico, ki je kar občutljiva, zato boli. Je pa ta kostni izrastek tudi tujek, ko raste in se vriva v mehka tkiva, draži, lahko povzroča vnetje, v nekem trenutku pa se kostni izrastek ustavi in tudi vnetje v okolici praviloma izzveni, čez čas se bolečine celo zmanjšajo. Je pa to za bolnika, ki prej ni imel težav prej, potem pa se začnejo, zelo neprijetno. Bolniki so ponavadi zelo zaskrbljeni. V principu bolezen dobro zdravijo družinski zdravniki in ti bolniki ponavadi sploh ne pridejo do revmatologa ali pa vsaj ne v velikem številu. V resnici nekega zdravila, ki bi zavrl to bolezen, ne poznamo.«

Revmatične bolezni spremljajo bolečine

»Vse te bolečine uvrščajo v revmatične bolezni, so pa lahko zelo različnega izvora. Prvič se spremeni sklep, spremenijo se tudi tetive (iz mišic se združijo vlakna v tetivo, te tetive se priklopijo na kost, vrastejo v kost kot korenine od drevesa in na teh mestih z leti prihaja do več vnetij). V te tetive se dostikrat kalcinacije naložijo zaradi mikropoškodb, ki smo jih bili deležni v času življenja, te kalcinacije se občasno vnamejo in so zelo boleče. Okoli sklepov, okoli tetiv so sluzne vrečke, ki se občasno vnamejo in so zelo boleče, tako, da so razlogi zaradi bolečin v okolici sklepov in kosti lahko zelo različni, bolniki pa zelo različno interpretirajo te težave. Pester je slovar, ki ga bolniki uporabljajo za opis svojih težav.«

Osteoartrozo imajo bolj pogosto ženske, določene vnetne revmatične bolezni pa so bolj pogoste pri moških

»Če gremo k osteoartrozi: bolj pogosto jo imajo ženske po začetku menopavze, a moški niso izključeni. So določene vnetne revmatične bolezni, ki so (skoraj večina) bolj pogoste pri ženskah (revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus), so pa določene bolj pogoste pri moških (aksialni spondiloartritis, ankilozirajoči spondilitis). Nekatere bolezni se pojavljajo izrazito v rodnem obdobju za ženske (lupus), druge izrazito po 50. letu in jih pred 50-im letom ni (gigantocelični arteritis), nekatere bolezni pa se pojavljajo v vseh obdobjih (vaskulitis se lahko pojavi pri majhnem otroku in tudi pri 90-letniku.«

Vztrajen glavobol po 60. letu lahko napoveduje revmatično bolezen

»Pri nas je sistem tak, da bolnik ne more priti sam do revmatologa, ampak mora dobiti napotnico pri družinskem zdravniku, ki vnetno revmatično bolezen praviloma zelo dobro prepoznava. Nekatere bolezni je celo nemogoče zgrešiti, ker so sklepi tako otekli, da se to vidi že na daleč. Taki bolniki lahko pridejo zelo hitro do revmatologa. Če je oseba starejša kot 60 ali 70 let, je novonastali glavobol lahko eden od razlogov za ne tako zelo redko bolezen, ki lahko vodi celo do oslepitve. Začne pa se z glavobolom, ki ga prej niso imeli. Ob temenu, levo in desno ob čelu zatipajo eno žilo, ki je relativno debela in lahko tudi boleča na pritisk. Ko gre bolnik na analizo krvi, se na krvi odkrije vnetje. Ko smo analizirali za 8 let nazaj, koliko časa traja, da bolnik s tako relativno redko boleznijo pride do revmatologa, smo videli, da je to v 30 dneh od začetka težav. Pri nas se naredi v enem dnevu vsa diagnostika, bolnik dobi vsa zdravila in naslednji dan je glavobol mimo. To zdravljenje potem traja približno dve leti, oslepitev imamo zdaj bistveno manj kot v preteklosti. Ta glavobol se praviloma začne po 50. letu ali 60. letu starosti, je tak vztrajen glavobol, ki traja in to je nekaj čisto posebnega, kar ljudje prej niso doživeli. Lahko se pridruži tudi temperatura, splošno slabo počutje, hujšanje, neješčnost. Če so osnovne krvne analize, ki jih naredi družinski zdravnik (sedimentacija eritrocitov in C-reaktivni protein), normalne, če sta vrednosti teh dveh normalni, je ta bolezen izključena. Če sta povišana, družinski zdravniki take bolnike takoj napotijo k revmatologu. Zdravljenje se potem začne še isti dan.«

Želim prisluhniti pogovoru z revmatologom.

Boleča osteoartroza – s čim lajšati bolečine?

»Pri osteoartrozi pogosto boli, ne pa vedno. Prvo zdravilo, ki ga svetujemo, je zdravilo brez neželenih učinkov, če se jemlje v primernih odmerkih (Lekadol, Daleron). To je v osnovi paracetamol. V Sloveniji praviloma poddoziramo ta zdravila. Varen dnevni odmerek paracetamola je 3 grame, ena tableta je 500 mg. Tisti, ki jih boli, praviloma vzamejo eno ali dve tableti in rečejo, to mi pa nič ne pomaga. Če bi vzeli 6 tablet na dan, pa ta doza velikemu odstotku ljudi dobro pomaga. Paracetamol se jemlje toliko časa, dokler boli. Ko ne boli, se to zdravilo ukine. Zdravila v drugi kategoriji so protivnetna: nesteroidni antirevmatiki (najbolj poznajo poslušalci Brufen, Naklofen, Naprosyn, Movalis). Cela paleta teh zdravil je, tukaj pa je nekaj več omejitev. Za ledvične bolnike, bolnike s srčnim popuščanjem to niso primerna zdravila. Za bolnike, ki imajo zdravila, ki se vpletajo v strjevanje krvi, to niso primerna zdravila oz. so celo prepovedana. Če je drugače bolnik zdrav in ima osteoartrozo, so tudi ta zdravila relativno varna in se jemljejo krajši čas, največ tri tedne in se potem s temi zdravili prekine. Če pa imajo bolniki težave s koleni, obstajajo nefarmakološke metode, npr. intenzivno jačanje stegenskih mišic. To v Sloveniji ni posebej popularno, je pa izjemno učinkovito pri artrozi kolen, ker močne stegenske mišice zelo razbremenijo koleno. Če imate močne stegenske mišice, boste odložili čas, ko bo treba vstaviti endoprotezo, po drugi strani pa bodo težave bistveno manjše. Treba si je vzeti »le« pol ure dnevno, tega časa pa praviloma nimamo. Ameriško revmatološko združenje odsvetuje zdravljenje z glukozaminom, ker ni prav nobenega dokaza, da je zdravilo učinkovito. Jaz dostikrat rečem bolnikom: namesto glukozamina si kupite rajši kilogram sadja, varčujte denar in pojdite rajši v toplice.«

Zdravilo metotreksat je staro in izjemno učinkovito, lahko se ga jemlje dolgotrajno

»Pred leti sem se pogovarjal z otroškim ortopedom. Odkar imamo to zdravilo, skoraj ni bilo potrebno vstavljanje endoprotez, kolkov in kolen pri otrocih z juvenilnim idiopatskim artritisom. Metotreksat je osnovno zdravilo za zdravljenje več bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Če je bolezen s tem zdravilom umirjena, se to zdravilo jemlje na dolgi rok. Če bolnik redno pregleduje kri (tri- do štirikrat letno) in so izvidi dobri, je to zdravilo varno. V zadnjih letih delamo tako: začnemo z odmerkom 15 mg in ga dvignemo na 20 ali 25 miligramov. Ko se bolezen umiri, skušamo zniževati odmerke s 25 na 15 ali celo 10 mg en dan v tednu, v dogovoru z bolnikom. Zakaj v dogovoru z bolnikom? Nekateri bolniki se tako bojijo zagona bolezni, da ne želijo nižanja odmerkov zdravil, ker so bile bolečine tako hude in ne želijo še enkrat čez to fazo. So pa bolniki, ki mislijo, da jih te kemikalije uničujejo in želijo čim prej znižati zdravilo na najnižji možni odmerek.«

Osteoartroza in čvrste zadebelitve sklepov na prstih na rokah – se res ne da pomagati?

»Tam, kjer je rdeče in boleče, je malo vnetja in ta kostni izrastek raste in potegne pokostnico. Ko neha rasti, se vnetje umiri. Če bolnik nima nekih kroničnih bolezni, ki sem jih naštel prej, v tej fazi, ko je sklep malo rdeč in bolj boleč, predlagamo jemanje nesteroidnega antirevmatika dva do štiri tedne in potem se praviloma težave umirijo. Kostni izrastki so nam dani in moramo z njimi živeti naprej.«

Nekatera zdravila za revmatske bolezni se lahko uporabljajo za zdravljenje okužbe s COVIDom

»Kar se tiče zdravil, ki jih uporabljamo v revmatologiji, se nekatera med njimi uporabljajo tudi za lajšanje citokinske nevihte, ki se pojavlja pri nekaterih bolnikih, ki so okuženi s koronavirusom, ker virus sam ne ubija, ampak reakcija telesa na virus (tej reakciji se reče citokinska nevihta). Nekatera zdravila s področja revmatologije lahko lajšajo simptome te citokinske nevihte in se lahko uporabljajo tudi za zdravljenje okužbe s COVIDom, niso pa to zdravila, ki bi vplivala na replikacijo virusa in zmanjšala breme virusa, ki ga imamo v telesu. Za to so druga zdravila in niso povezana z revmatičnimi boleznimi.«

Preventiva za najbolj pogoste revmatične bolezni – primerna telesna teža, močne stegenske mišice in stop kajenju

»Če smo pri osteoartrozi, kar se tiče rok, nimamo neke prevencije. Kar se tiče kolka in kolena, ki sta pogosto osteoartrotično spremenjena, zelo pomaga primerna telesna teža in čim bolj močne stegenske mišice. Kar se tiče vnetnih revmatičnih bolezni: za revmatoidnim artritisom bolj pogosto zbolevajo kadilci. Tudi pri aksialnem spondiloartritisu je progres bolezni slabši pri kadilcih.«