Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović
Dejan Caglič (foto: Osebni arhiv)
Dejan Caglič | (foto: Osebni arhiv)

Slovenski znanstvenik v ZDA: Na pandemijo smo bili popolnoma nepripravljeni

Novice | 07.10.2020, 07:34 Petra Stopar

»Strokovnjaki so vrsto let opozarjali na morebitni izbruh kakšne bolezni, pa žal ni bilo nobenih primernih odzivov,« o novem koronavirusu pravi mikrobiolog in biokemik dr. Dejan Caglič, ki že šest let dela v svetovnem kemijskem podjetju v ZDA.

Višji znanstvenik v podjetju BASF v kalifornijskem San Diegu dr. Dejan Caglič meni, da je v ZDA življenje s koronavirusom prineslo »popolnoma nov standard«. Maske so obvezne v vseh notranjih prostorih, veliko pa jih nosi maske tudi na prostem. »Veliko dejavnosti ne obratuje normalno, bari so zaprti, muzeji so odprti samo do določene kapacitete, restavracije lahko strežejo samo na prostem. Odpovedani so množične prireditve in koncerti, slednji delujejo na drive-in način,« opisuje dogajanje. Z nekaterimi izjemami se večina ljudi pravil drži. Svojo politiko so ubrale tudi nekatere letalske družbe, saj kot pravi, »so se že dogajali primeri, ko so posamezniki zavračali nošenje mask, pa se je letalo enostavno obrnilo in šlo nazaj, od koder je priletelo«.

Ob tem poudarja, da je veliko razlik tako med posameznimi zveznimi državami kot znotraj njih: »Pri nas v San Diegu je na primer precej boljše kot v okrožju Los Angelesa.« Poleg covida je Kalifornijo prizadelo tudi izjemno veliko število požarov. »Pravijo, da se sezona požarov sploh še ni začela, pa je požganih že rekordno veliko površin. Tu v San Diegu k sreči še nismo imeli večjih požarov, smo pa v stalni pripravljenosti.«

V Ameriki relativno malo hospitaliziranih

Na vprašanje, kako položaj obvladuje zdravstveni sistem, odgovarja, da so bile bolnišnice precej obremenjene zlasti na začetku pandemije: »Bilo je pomanjkanje zaščitne opreme in zdravstveni sistem je bil popolnoma nepripravljen za tako obsežno epidemijo. Spet pa lahko povem, da so velike razlike med zveznimi državami in tako je bilo na Vzhodni obali slabo na začetku pandemije, ta situacija pa se je sčasoma pomaknila na jugozahod, kjer se je bistveni problem pojavil šele poleti. Trenutno pa je v Ameriki relativno nizko število hospitalizacij.«

Po njegovih besedah so strokovnjaki sicer vrsto let opozarjali na izbruh kakšne bolezni, pa žal ni bilo nobenih ustreznih odzivov. »Tako so bile zaloge zaščitne opreme prenizke, na voljo je bilo premalo ventilatorjev in zdravstveni sistem je bil nepripravljen. Namesto, da bi se ukvarjali z gospodarstvom in izobraževanjem zdravih o primernih ukrepih preprečevanja, smo se ukvarjali z zagotavljanjem zaščitne ukrepe in testov.«

Če bi v preteklosti bolj vlagali v raziskave, bi morda že imeli cepivo

Pravi, da se z družino sicer počutijo dobro in so zdravi, neposredne izkušnje s koronavirusom tako nima, ga pa kot znanstvenika zanimajo množična poročila o najrazličnejših stranskih učinkih, ki jih okužba lahko povzroči. »Rad bi še povedal, da smo bili s podobnimi virusi že soočeni v preteklosti, kot na primer sars in mers, in če bi se takrat našlo dovolj denarja za raziskave teh bolezni, bi morda že imeli sedaj na voljo primerno cepivo in morda bi bila na voljo tudi že ustrezna zdravila.« Misli pa, da je cilj večjih farmacevtskih podjetij »v vlaganju denarja za kronična obolenja, ki prinašajo več denarja kot akutna ne-kronična obolenja, kot so na primer okužbe«.

S presenečenjem je ugotovil, da se je v pandemiji izkazalo, kako je ameriško gospodarstvo, ki je najmočnejše na svetu, tako zelo odvisno od drugih gospodarstev in držav. »Tako smo ugotovili, da zdravil v Ameriki praktično ne izdelujemo in smo odvisni od kupovanja oziroma pridobivanja zdravil, tako antibiotikov kot analgetikov s Kitajske. Zaščitne opreme ni bilo in smo čakali na izdelke od drugod, v zadnjem času se je zato začel predsednik zavzemati za več proizvodnje na domačem trgu.«

Vse javne šole še zaprte, v podjetjih merjenje telesne temperature

Tudi v ZDA zaposleni delno delajo od doma, za tiste, ki hodijo v službo, pa po Cagličevih besedah veljajo strogi varnostni ukrepi, kot so merjenje telesne temperature, obvezna nošnja mask in upoštevanje varnostne razdalje. Veliko ljudi je zaradi pandemije izgubilo službo, zlasti v storitvenem sektorju. Javne šole so zaprte, pouk poteka na daljavo, medtem ko so vrata odprle nekatere zasebne šole. »Moja otroka tu obiskujeta manjšo katoliško šolo, kjer lahko nudijo ustrezne ukrepe. Vsi, tako učenci kot učitelji, morajo nositi maske ves dan, ob prihodu v šolo se izmeri telesna temperatura, potrebna je varnostna razdalja, in bil sem zelo presenečen nad tem, kako celodnevno nošenje mask ni predstavljalo nobenih težav za otroke, niti za najmlajše, štiri- ali petletnike.«

Vabljeni k poslušanju pogovora.

Novice
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.