Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Slovenija | 04.09.2020, 14:28 mag. Jure Levart

Gotovo smo slišali že tisočkrat in verjamem, da ob tem marsikdo zavije z očmi, ampak naj se sliši tisoč prvič: »Ljudje, nosimo zaščitne maske!« Zakaj sem se odločil, da spregovorim o tej temi, kljub temu, da o smiselnosti pravilne uporabe zaščitnih mask slišimo na vsakem koraku?

Najprej za to, ker imam osebno izkušnjo, saj me je maska rešila pred skoraj gotovo okužbo in lahko govorim iz prakse in ne iz teorije. Nadalje zato, ker poznam posameznike, ki jih je bolezen korona virusa močno prizadela in oslabela in ker se zavedam, da se z novim virusom ni za šaliti.

Tudi stroka je enotna, da je maska, sicer ne 100-odstotni varnostni ukrep, ampak dovolj učinkovit, da preprečujemo nadaljnje nekontrolirano širjenje virusa. Žal epidemiološka slika zadnje dni za Slovenijo in tako rekoč za celotno Evropo ni idealna, število okuženih se veča iz dneva v dan ... In zaščitna maska je res tisti, v primerjavi z ostalimi ukrepi, »sorazmerno prijazni in učinkovit« ukrep, ki lahko to sliko spremeni, saj si bi sicer težko privoščili še eno ustavitev države, kot se je to zgodilo meseca marca. In nenazadnje, ravno včeraj je vlada dopolnila ukrep, da je uporaba maske v zaprtih javnih površinah ponovno obvezna ...

Menim, da gre pri njih gre za fantaziranje posameznikov, žal tudi vidnih in vplivnih oseb ali t.i. »influencarjev«, ki epidemijo izkoriščajo za svojih fantazijskih pet minut slave.

Pri nošenju maske, v okoliščinah, v katerih se je zaradi virusa znašel svet, pa gotovo ni zgolj dejanje samo po sebi. Legitimnost tega ukrepa vidim v tem, da z njim postavljamo na kocko tudi vrednostna vprašanja in vrednote, kot so odgovornost, solidarnost in pravičnost. To je ozadje na katerem lahko utemeljimo in globlje upravičimo ta ukrep. Nikakor pa ga ne moremo utemeljiti na mnogih teorijah zarot, ki jih kar mrgoli na socialnih omrežjih. Menim, da gre pri njih gre za fantaziranje posameznikov, žal tudi vidnih in vplivnih oseb ali t.i. »influencarjev«, ki epidemijo izkoriščajo za svojih fantazijskih pet minut slave. Gre za tisto, skoraj že bolezen sodobnega človeka, ki je prepričan, da se naenkrat vsi spoznamo na vse, da smo strokovnjaki za vse in da, se nam v naši absolutni zavarovanosti vase ne more nič zgoditi. Skratka, da obvladamo. Vendar, če nekaj prebereš ali slišiš na družbenih omrežjih, še to ne pomeni, da je to resnica! Navadno je ravno obratno, teorije zarot pa se vedno izkažejo za navadno manipuliranje. To nam je lahko kristalno jasno tudi danes, saj nas v celoti in na celi črti premaguje nevidni virus! Ne, virusa si ni nihče izmislil! Pač, preprosto je in nam, ki mislimo, da vse obvladamo nastavlja ogledalo, v katerem se odseva podoba navadnega reveža. Kaj je potemtakem lahko v ozadju pametovanj mnogih, kot zgolj egoizem ali preračunljivost ali ne vem kakšna potreba po potrjevanju ...

Pustimo torej strokovnjakom, zdravnikom in epidemiologom, da opravijo svoje delo in jim zaupamo, sami pa jim pri tem pomagamo s svojim odgovornim ravnanjem.

S tem bomo krepili vrednoto odgovornosti. Najprej do sebe, potem do bližnjega, predvsem pa do tistega, ki je pri virusu najbolj ranljivi. To so starejši in bolniki. Zadnja leta mnogo slišimo o medgeneracijskem dialogu. Evo, že danes imamo lepo priložnost, da od besed preidemo k dejanjem in okrepimo medgeneracijske vezi. Nadenimo si masko in ne pametujmo! S tem bomo trenutno naredili največ za medgeneracijski dialog. Osebno se na delovnem mestu veliko srečujem s starejšimi in doživljam njihovo ranljivost in nebogljenost. Na nak enačim mi ravno oni krepijo odgovornost do lastnega ravnanja. Pred očmi imam nepokretno gospo na bolniški postelji, njen pogled, nasmeh in hvaležnost, ko je izvedela, da je njen bris negativen ...

V tej modrosti želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Mlajša generacija lahko torej za starejše naredi največ, da se do virusa in situacije vede odgovorno, ne pa kot, kot da virusa ni in da si ga je nekdo izmislil! Bodimo torej odgovorni in starejših ter ranljivih ne prepuščajmo usodi, povezani z virusom.

Na preizkušnji je tudi naša solidarnost. Tisti, ki vihate nosove, da morate nositi maske na avtobusu ali vlaku, pomislite na zdravstvene delavce v »prvih bojnih linijah«, ki ves službeni čas z nadurami vred, preživijo v »skafandru«. Ali niste ob tem negodovanju že malo smešni? Solidarnost je namreč vedno vzajemna. Če sami nosimo maske in se obnašamo samozaščitniško, smo upravičeni računati na solidarnost drugih, ko bomo sami v težavah. Recimo, če bomo sami zboleli in bo na nitki naše življenje. Kako bi se takrat počutili, če bi nas zdravnik in medicinska sestra obravnavala brez maske? Solidarni ljudje torej skrbijo drug za drugega. »Vse se vrača, vse se plača« pravi slovenski pregovor. In to ni teorija zarote, ampak modrost naših prednikov.

V tej modrosti želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.