Vrt konec avgusta – svetuje Ana Ogorelec

Svetovalnica | 26.08.2020, 13:53 Mirjam Judež

Naša gostja je bila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana: »Pridelava vrtnin je tovarna na prostem, podvržena vremenskim pojavom. Vreme je bilo letos srednje naklonjeno vrtninam, julij je bil nadpovprečno moker, temperature pa so bile nekje v povprečju. Lahko rečemo, da je bilo zaradi obilnega dežja na vrtovih tudi veliko bolezni in pleveli. Vrtnine, ki rabijo nizko temperaturo (solate, zelja, fižol) so v tem vremenu dobro uspevale, plodovke, ki rabijo veliko sonca, pa malo slabše.« Z Ogorelčevo smo se pogovarjali o aktualnih opravilih v vrtu, odgovarjala pa je tudi na vprašanja poslušalcev in svetovala v zagatah v pridelavi vrtnin. Pogovor je vodil Robert Božič.

Setev na grebene v mokrem vremenu, v zastirkah pričakujmo še več polžev

»Predvsem tam, kjer so težka tla, je priporočljiva setev na grebene, ker se tam vlaga dlje časa zadržuje. Dobro je, da čim prej odteče voda stran. Korenovke bolje uspevajo, kadar imajo rahla tla, na grebenu narejena. V naravnih zastirkah (slama, seno, pokošena trava) lahko pričakujemo še več polžev, še kakšno bolezen več, po drugi strani pa zastirka s folijo, ki jo veliko uporabljajo v vrtnarstvu in sadjarstvu, preprečuje rast plevelov.«

Zaradi vlage plesen na paradižniku

»Paradižnik napada paradižnikova plesen, ki je ista kot na krompirju in zanjo vemo, da se pojavi, ko imamo dalj časa dovolj omočene liste. To omogoča kaljenje sporam, ki letijo po zraku in okužijo krompir ali paradižnik. Ker je bil letošnji julij zelo deževen, smo že v začetku julija opazili, da še preden je paradižnik zorel, so bile sive pege na spodnjih listih, del stebla je potemnel in paradižniki niso več primerni. Kumarična plesen je tudi odvisna od vlage in ko je veliko dežja, te vrtnine ne bodo dobro uspevale. Tudi pod »strehico« se zadržuje vlaga na listih paradižnikov, ki jo moramo preprečiti. Tudi v rastlinjaku. Če rastlinjaka ne zračijo dovolj, zjutraj kar rosa pada od paradižnika.«

Anici zelje zadnja leta precej gnije.

»Za gnitje je lahko več vzrokov, najbolj pogosto pa so tu bakterijske bolezni zaradi preveč vlage. Priporočamo kolobarjenje, sajenje na grebene, bolj narazen ali preventivno škropljenje z bakrenimi sredstvi en mesec po sajenju.«

Marjanca ima problem s strunami. Od 30 sadik endivije sta ji ostali le še dve.

»Strune so ličinke hrošča pokalice in te strune ostanejo v zemlji od 3 do 5 let. Kmetje ali vrtnarji navadno pred sajenjem naredijo »test«. Kvadratni meter zemlje prekopljejo in preštejejo škodljivce. Če jih je veliko, solate, vrtnin, koruze, ki jim diši, niti ne sadijo. Strune prezimijo pol metra v globini in prvo škodo naredijo konec aprila, začetek maja, ko se prehranjujejo s prvimi pridelki (zgodnja solata, koruza …). V poletni vročini grejo spet malo globlje, v avgustu pa znova pridejo na površje. V tem času imamo veliko težav z radiči, endivijami, tudi s krompirjem tisti, ki ga dlje časa puščajo v zemlji. Kaj lahko naredimo? Ko nimate pridelkov, okopavate, branate, da vržete te strune ven, da na soncu propadejo, da jih ujamejo kakšni škodljivci. Pri nas učinkovitih pripravkov proti strunam nimamo. Poskusite vrtnine posaditi kam drugam ali pa tja sadite tisto, česar strune ne marajo (npr. paradižnik, fižol). Pomaga tudi bela gorjušica kot naknadni posevek, da se poseje in zmulči, zaorje v tla. To kar preganja te talne škodljivce, predvsem strune in ogrce. Če je njiva prazna, jo je treba počistiti, v nasprotnem primeru imamo težave.«

Nad koreninske uši na solatah s pripravkom iz vratiča

»Koreninske uši se pojavijo v avgustu na endivji, radiču, solati, korenju, peteršilju. Na zgornjem delu korenin so bele prevleke, to so koreninske uši, ki imajo dva gostitelja. V tem času priletijo iz drevesnastih vrst, navadno so na topolih, julija pa pridejo na naše vrtove. Še posebej rade se pojavijo, kadar je sušno leto, kadar slabo zalivamo. Kadar je zemlja zbita in na hitro posadimo endivijo, se skoraj vedno pojavijo uši. Kaj lahko naredimo? Ker je to v zemlji, moramo uporabiti insekticide, s katerimi zalivamo. Naravni pripravek iz vratiča je učinkovit. Vratič je rastlina, visoka meter, meter in pol, prepoznamo pa jo po bulastih cvetovih, rumenih gumbkih. Prav zdaj cveti. Skuhamo čaj (50 g teh cvetov na liter vode), zavremo, pustimo 15-30 minut, precedimo, ohladimo in s tem zalivamo po zemlji, tudi po solati in to lahko ponavljamo. Ta vratič ali glistovnica je rastlina z močnimi strupenimi sestavinami, včasih so jo dajali otrokom proti glistam.«

Ana sprašuje, kako bi vzela semena iz paradižnika, da bi imela svoje sadike na pomlad.

»Semena je treba oprati. Nekateri to zmeljejo, pustijo kak dan, da malo fermentira, da lažje dobijo semena, potem se to opere, precedi, posuši in spravite v suh prostor, kjer bo počakalo na naslednje leto. Sort paradižnika je veliko in ljudje si radi sami vzgojijo paradižnike, kar je tudi prav.«

Repo lahko še sejemo, pridelek bo bolj droben

»Repo sejemo ponavadi po strnišču, po žetvi žit, navadno je 20. julij prelomni datum, ko sejemo, pa vse do 15. ali 20. avgusta. Tudi zdaj bo repa vzkalila, ampak bo bolj drobna. Vse korenovke bodo zrasle, ampak bodo bolj drobne. Če imate prazno njivo, vsekakor bolje kot nič.«

Rdečo peso poberemo z listi, ko ti ovenejo, jih odtrgamo

»Korenje, rdečo peso, repo, črno redkev lahko pobiramo tudi, ko so malo manjše. Kdaj je rdeča pesa primerna za kuhanje, da ni pretrda? Spodaj ima lasasto korenino, ki se zgoraj čedalje bolj polni. Ko je dovolj debela, premera 10 cm, jo poberemo. Bolje prej kot pozneje. Rdečo peso pobiramo z listi, ko ti ovenejo, pa jih odrežemo, odtrgamo. Hranila iz listov grejo še v ta plod. Če pa odrežemo preblizu korena, se plod hitro zguba, izsuši, izhlapi. Ne smemo pustiti odprte rane.«

Sedaj sejemo motovilec, zimska solata naj počaka do septembra, radiče lahko še sadimo, za setev je prepozno, oktobra sejemo česen

»Za motovilec je zdaj ravno pravi čas in tudi dovolj vlage. Motovilec potrebuje vlažna in ne prevroča tla. Kadar imamo vroče avguste, motovilec slabo kali, ker je suša, zemlja prevroča, letos pa bo motovilec dobro kalil. Zimsko solato sejemo v septembru ali pozneje, ker v zimo ne sme iti solata, ki ima več kot pet listov. Če pa to solato presadimo v rastlinjake, jo lahko sejemo že sedaj. Zimske radiče sadimo vsaj v juliju v vrste, to so tudi zasiljeni radiči, ki jih lahko večkrat porežemo. Radiči verona, kastelfranko so zimski radiči, radiča palarosa pa ne režemo, pustimo, da naredi glavico in ga porežemo pred zimo. Radiči so dokaj odporni na mraz. Če ni večjega mraza v novembru, jih lahko samo delno prekrijemo, potem pa zopet odkrijemo, sicer lahko spodaj začnejo gniti. V takšnih zimah kot smo jih imeti nekaj let nazaj, so radiči dobro prezimili tudi v osrednji Sloveniji, ne samo na Primorskem. Za setev radičev je sedaj prepozno, lahko pa jih sadimo. Za solate pa bo čas v septembru. V oktobru pridejo česni. Sedaj čebulo sejejo Primorci in v oktobru presadijo na večjo razdaljo, da lahko maja pobirajo majski srebrnjak.«