Črna in težka knjiga, ki razbremenjuje Slovence

Slovenija | 26.08.2020, 10:42 Rok Mihevc

Težka knjiga, saj tudi vsebina ni lahka. Tako bi lahko opisali veliko delo zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki smo ga v živo gostili v oddaji »Od slike do besede«. Edina resnejša kritika knjige »Slovenski razkol« je zaenkrat ta, da se je ne da brati v postelji.

Že kot 14-letni fant bral o povojnih pobojih

Interes oz. posebna žilica do zamolčane zgodovine pri dr. Jožetu Možini ni nastala na fakulteti, ampak že v osnovni šoli. »Doma smo hranili knjige, ki so zadevale tudi povojne pomore. Že kot 14-letni fant sem bral o tem, kar je bilo v popolnem nasprotju s tem, kar so takrat učili v šoli.« Tudi učitelji so bili po njegovih besedah hudo indoktrinirani in so se tem temam izogibali, drugače je bilo na fakulteti, ko je bila doba prehoda med komunizmom in demokracijo, kjer so se profesorji odpirali, prav tako je bilo čutiti interes med mladimi.

Prepolne dvorane in pisan metulj januarja kot znanilec slovenske pomladi

Na to tematiko je tudi doktoriral in doktorat je sad 20-letnega raziskovanja. Za knjigo je pregledal veliko gradiva, dodajal je spominske vire, pričevanja in tudi fotografije. »Do sedaj še ni doživela nobenega strokovnega napada. Nekateri sicer postanejo zelo vznemirjeni, ne bi radi, da se o tem govori, nasprotnih argumentov pa nimajo.« Kot pravi, je imel v času, ko se je intenzivno posvetil delu, zaradi veliko sedenja, tudi težave s hrbtenico. Je pa korona kriza zdaj presekala naval predstavitev, ki so se deseterile. »Te predstavitve so nekaj najlepšega, kar se lahko avtorju zgodi. To je posvečen in blagoslovljen čas, ko vidiš prepolna dvorane, ko se nosijo stoli in nastane tišina kot v cerkvi.« Spomnil je na januarsko predavanje na Brezovici, ko je pred začetkom dogodka preko njegovega hrbta poletel pisan metulj, ki sicer ni značilen za tisti čas. »Takrat smo rekli, da to napoveduje pomlad, v pravem pomenu besede.«

VIDEO POSNETEK ODDAJE

Prebujeni ljudje, ki hočejo resnico

Kar ga še navdušuje je velik odziv mladih in prebujeni ljudje, ker končno želijo vedeti, kaj se je dogajalo. »In tu vidiš nasprotje floskul, češ, pustimo preteklost, to razdvaja... Ni res. Razdvaja, če se o tem ne razpravlja, če pa se stvari odpirajo na nek dialoški način z argumenti, to ljudi osvobaja. Imam krasne odzive ljudi, ki jih je to osvobodilo in opremilo s samozavestjo.«

Zakaj je narod še vedno boleče razklan in zakaj narodovo telo ne more s polnimi pljuči in obema rokama stati na svojih nogah in z lastno hrbtenico? »Nasilje in nestrpnost nikoli nista bila značilna za Slovence v preteklosti. A režim, ki smo ga imeli, je krepil razdor in na ta račun vzdrževal nasilno ravnovesje po vojni in bi ga rad še naprej.«

Zgodovinar je dolžan razmišljati in vrednotiti dogajanje v kontekstu časa in prostora, ne v kontekstu sedanjega časa iz kavča, ampak kako je bilo takrat.

Vcepljen strah, ki še vedno razdvaja narod

Kar nekaj strahu je v ljudeh čutiti tudi danes. »Ta strah je bil namerno vcepljen. Treba je vedeti, da je tisti, ki je takrat napadel slovenski narod poleg okupatorja, torej komunistično revolucionarno gibanje, deloval po principu, ki je zelo blizu teroristične organizacije. Majhna skupina s terorjem velikih razsežnosti ustrahuje večino. Takrat so se komunističnemu gibanju podrejali mnogi, ki mu niti niso bili podvrženi, zaradi strahu.« Če bi ljudje poznali razsežnosti revolucionarnega nasilja, je v oddaji opozoril Možina. »Skoraj vsak duhovnik je bil zaprt, razbite družine, v hipu so uničili najbolj dragocen podjetniški potencial...« Veseli pa ga to, da je čedalje več ljudi, ki si upajo kaj povedati, zato je spodbudil, ne samo pričevalce, ampak tudi mlajšo generacijo, »da se prostodušno pogovarjamo o vseh stvareh, o njih govorimo in se izpostavimo, seveda vedno na spoštljiv način.«

Lahko smo optimisti!

Eno ključnih vprašanj pri tem delu je tudi, kdaj bodo ti podatki v učbenikih in šolah. »Ni slučaj, da je stranka SD, ki se ima tudi za uradno naslednico komunistične partije, rada posegala v šolsko ministrstvo. Stvari v učbenikih niso povedane na dovolj transparenten in pošten način. Gre za dejstva, tako kot je holokavst dejstvo, so tudi povojni poboji. Treba je napisati realno, kdo, kje, kdaj, kako. To gotovo manjka, mislim pa, da smo lahko optimisti. Ker taka dela, kot je to in številna druga, ki so ali še bodo nastala, so že prevalila realno interpretacijo na pravo stran in je samo še vprašanje časa, kdaj bodo ti miti skopneli.«

In največje plačilo za delo, ki je napisano brez revanšizma?

»Ko vidiš, da ta knjiga, kljub temu, da je črna, razbremenjuje.«

Odzivi poslušalcev na knjigo "Slovenski razkol":

Viki: »Delo, ki ga bi ga moral prebrati vsak Slovenec, da bi drugače potekala tudi naša realnost sedaj.«
Janez: »Knjiga je napisana lepo, pošteno in s spoštljivostjo. Človeku ne pusti nobene jeze.«
Martin: »Dr. Možina me je nagovoril ker govori v imenu resnice in brez strahu.«