Katere teme bi morala Cerkev spodbujati med koronakrizo?

Slovenija 30. 08. 2020, 12:39 Alen Salihović

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se končali 55. Študijski dnevi Draga 2020. Dogajanje v organizaciji Društva slovenskih izobražencev iz Trsta je bilo v znamenju podobnosti in razlik med slovenščino v Italiji in standardno slovenščino, predvojnega primorskega upora fašizmu in podobe Cerkve v času krize. Študijski dnevi so dosegli vrhunec dopoldne, ko je bila tradicionalna maša za udeležence Drage, ki jo je daroval celovški škof Jože Marketz, ki je nato tudi predaval na temo »Kdo pa smo, ko so cerkve zaprte?«. Spregovoril je tudi o tem, katere teme bi morala Cerkev spodbujati med koronakrizo.

»Korona nam je neusmiljeno pokazala ali so župnije tudi pred krizo bile kraji srečanja in življenja, če so edina ponudba župnije bila bogoslužja je živahnost žive ustanove utihnila. Bog ve, koliko novega pa tudi ni nastalo. Kar nas je najbolj presenetilo je bilo hitro naraščanje uporabe digitalnih medijev in s tem povezana pripravljenost mladih ljudi za tehnično pomoč. Mladi so se vključili v Cerkev zato, ker smo jih potrebovali z znanji, ki jih imajo. Sedaj smo na tem, da preverimo, kje so možnosti in priložnosti za bolj intenzivno uporabo novih tehnologij in kje so nevarnosti takšne komunikacije. Na vsak način bi se slovenski verniki v Sloveniji in zamejstvu lahko veliko bolje povezali, kot smo to storili doslej. To smo občutili v tem času, vprašanje je ali bomo iz tega kaj naredili,« je dejal škof.

Nato je spomnil na obhajanje velikega tedna brez vernikov v cerkvah in dodal, da je liturgija še vedno tisto po čemer ljudje prepoznajo Cerkev in so jo iskali. »Nekateri so jo našli, drugi pa ne. Nekateri so našli poti, da liturgijo tudi obhajajo z ljudmi, drugi pa ne. Zelo težavno je bilo izvajanje službe oznanjevanja, saj so prav na področju kateheze in izobraževanje bile skoraj vse ponudbe prepovedane. Pozitivno pri nas je bilo, da smo pri podeljevanju zakramentov kot je sv. birma lahko poskusili nove oblike, ki so se zelo obnesle. Vsakemu duhovniku sem dal možnost, da sam birma. Duhovniki so to storili in na to potezo sem dobil zelo lepe odzive od ljudi, ki so dejali, da ni vedno treba priti škofu na birmo, tudi župnik pozna birmance in je zelo lepo podelil ta zakrament. To si bom zapomnil in bom v prihodnjem letu ravnal enako.«

Škof je nato dejal, da ga žalosti, da družba Cerkve v času krize ni bila prepoznana kot pomembnega dejavnika v družbi, na drugi strani pa tudi cerkev ni odpirala tem, ki bi jih morala oziroma bi o njih imela kaj povedati. Med njimi je naštel: »Ena od tem bi lahko bilo obvladovanje strahu. Nevarni učniki priseljene socialne distance. Brezposelnost, ki grozi tolikim ljudem. Dostojanstvo življenja starejših ljudi. Končnost človeškega življenja. Odgovornost za svobodo, za demokracijo v časih krize.«

Škof Marketz je na Dragi še dejal, da lahko v tej koronakrizi izluščimo nove darove Sv. Duha: »Prvi dar je »duh hvaležnosti«. Prav v kriznem času je prav, da ne pozabimo, da človek obdrži hvaležnost za tisto kar imaš in kar si. Potem »duh povezanosti«, ki nikogar ne izključuje, medsebojne povezanosti. Zelo pomembno iz tega izhaja takšen binkoštni »duh solidarnosti«. Zelo pomemben je »duh medsebojnega spoštovanja«. To so kreposti, ki so znane in nam že pokažejo neko novo kulturo razprave v politiki, družbi in Cerkvi. »Duh pozornosti« na drugega in druga mnenja, tudi na lastno vedenje seveda. Potem »duh radosti«. Cerkev, ki se ne smeji več, ki nima več veselja v srcu bo umrla. In še zadnji - »duh zaupanja«. To so kreposti, ki so pomembne, o katerih mora človek dlje časa meditirati in jih skušati prenašati v vsakdan.«

Popoldne bo slovesna podelitev že 9. Peterlinove nagrade, ki jo bo letos prejel koroški kulturni in družbeni delavec Nužej Tolmajer. 55. študijske dneve pa bo ob 16. uri sklenilo predavanje nekdanjega evropskega komisarja Janeza Potočnika na temo Pomen odgovornega ravnanja z naravnimi viri v globalno povezanem svetu.

V dogajanje Drage 2020 so se včeraj vključili tudi mladi, ki so se srečali z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Sicer je bil včerajšnji drugi dan Drage v znamenju predavanja zgodovinarjev Egona Pelikana in Renata Podberšiča ml. o predvojnem primorskem uporu fašizmu ter predvajanju radijske igre Brune Pertot Srca, ki se ljubijo, se iščejo in se vselej najdejo.

Draga 2020 se je začela v petek z okroglo mizo na temo Slovenski jezik v Italiji in standardna slovenščina: blizu ali daleč? O tem so govorili jezikoslovec Kozma Ahačič, prevajalki in tolmački Laura Sgubin in Fedra Paclich ter slovenistki Maja Melinc Mlekuž in Jadranka Cergol.

Zaradi ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa bo število obiskovalcev v šotoru v parku Finžgarjevega doma omejeno. Dogajanju pa je mogoče slediti na družabnem omrežju Facebook in spletnem kanalu YouTube, kjer se bo mogoče tudi pisno javiti k razpravi. Več informacij in povezavo do neposrednega prenosa je mogoče najti na spletni strani www.draga-dsi.org.