Marjan Bunič
Boštjan Smole
Petra Stopar
Ko poberemo krompir, ga nekaj dni pustimo v senci, da se posuši. Čez noč ga pokrijemo z deko in filcem, da ne postane zelen.  (foto: JESHOOTS.COM / Unsplash)
Ko poberemo krompir, ga nekaj dni pustimo v senci, da se posuši. Čez noč ga pokrijemo z deko in filcem, da ne postane zelen. | (foto: JESHOOTS.COM / Unsplash)

Vrt sredi avgusta: svetuje Fanči Perdih

12.08.2020, 11:44 Mirjam Judež

O aktualnih opravilih v zelenjavnem vrtu in o spravilu prvih pridelkov smo govorili s Fanči Perdih, vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant, ki je bila znova gostja v naši Svetovalnici. »V teh bolj vročih dneh so intenzivno začeli zoreti paradižniki, paprika, solate so »ušle v luft«. Ko pride do poškodb zaradi vremena, bolezni ali škodljivcev, posegamo po čaju iz rmana in kamilice. Če je dan za list, lahko uporabimo tudi koprive - predvsem tam, kjer imamo uničene veliko listne mase, ker kopriva spodbuja rast listov. Rman in kamilica pa delujeta proti glivičnim boleznim.« Z njo se je pogovarjala Slavi Košir.

V teh dneh pobiramo pridelke in praznimo grede. Kaj bomo na te prazne površine še posadili?

»Če pohitimo, lahko posadimo še nizek fižol. Sejemo še redkev, za rdečo peso bo malo pozno, razen za sočenje ali porabo celih rastlin, por lahko sadimo, če imamo sadike, rdečo redkvico, vse solate, radiče, tudi brokoli, cvetača bosta v jesenskem času oz. tik pred zimo še naredila, zgodnja zelja, kolerabice tudi še sejemo, je pa čisto zadnji čas. Takoj, ko pride ven, je treba kolerabice posaditi na stalno mesto. Poletja bo zelo hitro konec in bomo imeli dolgo jesen, ko bodo listnate rastline lepo naredile. Predvsem pomembno je, da vse poletno jesenske posevke naredimo na grebene. Rastline so najbolj prizadete, če stojijo v vodi. V tleh so mikroorganizmi, ki pomagajo rastlinam, da se lahko prehranijo in ti mikroorganizmi rabijo zrak. Če damo gredice na ravno, pride več padavin, zemlja se zbije, voda stoji, rastline začnejo v koreninah gniti in ne morejo rasti, kot je treba. Če nasadimo na grebene, bodo rastline vedno imele nekaj korenin na zraku, voda bo odtekala, poleg tega ne bo tako intenzivno spiranje hranil kot sicer in še kar se tiče zastirke: zdaj priporočam, da kdor se poslužuje zastirke, naj jo da iz predelanih kompostov, ker to bodo naši mikroorganizmi lahko dali rastlinam na razpolago. Tiste zastirke, ki so nepredelane, vsa tista organska snov bo za prihodnje leto.«

(Marjana) Tržaški solatnik ima na koncu skravžljane liste, kot da je bolan.

»To je radič, ki se ga sproti reže. Listi so lahko skravžljani zaradi bolezni, lahko od zelenih uši. Porežite ga 1 cm od tal, da to listno maso, ki je prizadeta, umaknete, lahko ga poškropite ali zalijete z razredčenim koprivinim čajem.«

(Darko) Kaj uporabiti proti koloradskemu hrošču?

»Lahko naredite gnojevko iz namočenih koloradskih hroščev. Spomladi, kar je prvih napadov, poberete, namočite in s tem poškropite. Najbolj efektiven je homeopatski pripravek D8 in se s tem škropi. Če hočete imeti učinkovito zaščito, je ta pripravek potrebno škropiti že letošnjo jesen na tisto njivo, kjer bo drugo leto krompir.

Oglasila se je poslušalka Agica s svojo izkušnjo, kako odpraviti koloradskega hrošča.

»Januarja ali februarja, ko je lepo in toplo vreme in vemo, da bo ponoči zmrzal, poberemo seme od krompirja ali kar krompir narežemo na koščke, obrezke od krompirja vržemo po njivi, hrošč pride čez dan ven in ponoči, ko je zmrzal, zmrzne in na ta način se lahko temeljito znebimo hrošča.«

Lahko naredite gnojevko iz namočenih koloradskih hroščev. Spomladi, kar je prvih napadov, poberete, namočite in s tem poškropite.
Lahko naredite gnojevko iz namočenih koloradskih hroščev. Spomladi, kar je prvih napadov, poberete, namočite in s tem poškropite. © titosoft / Pixabay

(Stane) Že 30 let uspešno gojim paradižnike, sam vzgajam sadike in ko posadim, dodam nasekane korenine kopriv, potem pa še zastirko. Letos sem pretiraval s koprivami in rast je bila preveč bujna, morda je bilo preveč dušika od kopriv. Paradižnik je zbolel, drastično sem ga porezal, poškropil z žajbljem, pa s sodo bikarbono. Je še kaj pomoči? Je krivda res pretiravanje s koprivami? So manjkali minerali? Je bilo preveč dežja?

»Nič niste narobe naredili. To, da je paradižnik letos zelo košat, močan, bujen, je posledica vremena, ker je bilo bolj hladno vreme, ni šel »v luft«, ampak je ostal nizek, čokat, zato pridejo listi bolj bujni. Glede na take vremenske razmere, ko so se temperature dvignile, je praktično nemogoče, da bi paradižnik ostal imun na to. Čez dan je vroče, v nočnih urah pa pride do bistvene ohladitve, jutranje megle, če imate paradižnike pokrite, so najbolj škodljive, ker ima ta megla prav tako primesi kislin zaradi umazanega zraka in ko se dvigujejo, ponavadi na notranji strani »pokrivke« (polivinil, rastlinjak …. ) kondenzirajo in pada po rastlinah kisel dež in to je tisto, kar prizadene naše sadike. Poskrbeti moramo predvsem za zračenje in za odpornost paradižnika s kamilico. Svetujem škropljenje s kamiličnim čajem tri dni zapored, en teden predaha in potem vidite, ali spet škropi enkrat ali trikrat.«

Kamilica je nepogrešljiva v našem vrtu: za škropljenje in zalivanje

»Kamilico uporabljamo za škropljenje in zalivanje. Spodbuja delovanje bakra, ki je element, ki ga rastline rabijo za intenzivno fotosintezo. Kamilico uporabljamo za škropivo proti boleznim. Kamilica spodbuja tudi vezavo kalcija, ki krepi celične stene. Rastline so bolj močne, bolj odporne, tudi plodovi ne pokajo, bolezen ne more tako hitro priti noter kot sicer.«

(Ivana) Zelje je, kot bi bilo opečeno in gnije. Nima srčka, ni glav.

»To je hržica, ki zaleže ličinke v srček in te ličinke pojejo srčne lističe, da ne naredi glave, poznajo pa se te poškodbe tudi na zunanjih listih. Še vedno je čas za sajenje zgodnjega zelja, ki pa bo sicer naredil manjše glave (kg do kg in pol). Tisto, kar nima srčka, se odstrani, ker je prizadeto in se ne bo obraslo.«

(Mira) Kako nad rdeče polže?

»Če jih poberete, se vam splača dvoje: ali jih pustite na soncu, da sami propadejo ali jih s kropom polijete in tisto gnojevko porabite za zalivanje okrog vrta. Po vsakem obilnem dežju s to razredčeno gnojevko zalijete okrog vrta in to jih bo odvrnilo, da bi prišli k vam.«

Paradižniki pridno zorijo in jih je veselje gledati in glodati
Paradižniki pridno zorijo in jih je veselje gledati in glodati © RitaE / Pixabay

(Mira 2) Čebulo smo pobrali, je lepa, nakazuje pa, da bo gnila. Se jo suši na soncu ali v senci?

»Vedno se suši v senci, ker premočno sonce naredi opekline. Naredite senčenje z vrteksom ali pa v senco na palete, da je od tal, da s tal ne vleče vlage. Ko se vam bo čisto posušila, če jo prestavljate in imate občutek, da hoče gniti, je bolje, da tisto sčistite, »potenstate«, spravite v kozarce in v hladilnik, da ne pride »proč«.«

(Marija) Včeraj smo zorali krompir in nas je iznenada prehitela nevihta, nismo ga uspeli pobrati. Kaj narediti?

»Krompir je malo spran na zemlji. Morda bo malo bolj blaten. Krompir poberete, ga razprostrete na suhem, pod streho, tam ga pustite par dni, da se zemlja osuši. Problem je, ker je blaten. Ko se bo osušil, oluščite zemljo in ga pospravite. Nekateri pravijo, da je treba krompir pustiti zunaj tudi nekoliko dlje, če se izkaže, da krompir gnije. Če ga pustite zunaj, ga je treba pokriti s kakšno deko, filcem, da ne prepušča svetlobe, sicer bo pozelenel. Ali pa ga pospravimo v gajbice in čez 14 dni gajbice še enkrat preberemo.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...

O avtorju