Boštjan SmoleBoštjan Smole
Program »Duhovno izpopolnjevanje« odgovarja na iskanje mnogih v duhovnosti. (foto: Melissa Askew / Unsplash)
Program »Duhovno izpopolnjevanje« odgovarja na iskanje mnogih v duhovnosti. | (foto: Melissa Askew / Unsplash)

Duhovno izpopolnjevanje – študij za življenje

Svetovalnica | 30.07.2020, 11:20 Mirjam Judež

Še mesec počitnic je pred nami, mi pa že gledamo v naslednje šolsko leto. Z mislimi smo na Teološki fakulteti, kjer že 10 let poteka študij, ki ga bosta predstavila predavatelj, duhovnik dr. Ivan Platovnjak in udeleženka programa, mama, žena in fizoterapevtka Barbara Fritz Marzi. Gostila ju je Mateja Subotičanec.

Nekaj o dveletnem študiju, ki ga ponuja Teološka fakulteta ... 

»Na Teološki fakulteti smo pred 10 leti začeli s študijskim programom »Duhovno izpopolnjevanje«, ki odgovarja na iskanje mnogih v duhovnosti. Želeli smo dati možnost ljudem z različno predhodno izobrazbo (vsaj višješolska izobrazba je pogoj), da se lahko poglobijo v krščansko duhovnost in hkrati spoznavajo druge duhovnosti, da dobijo širino pogleda, da lahko sami duhovno rastejo, odkrivajo globlje smisel svojega življenja, poslanstva, vidijo, kako lahko krščansko vero živijo v poglobljenosti. Dobrodošli pa so tudi »iskalci«, nekristjani, da postavljajo vprašanja, reflektirajo, razmišljajo, delijo mnenja, se učijo med seboj iskati odgovore na najgloblja življenjska vprašanja, soočanja z različnimi tabuji, situacijami življenja, da zaživijo ta način duhovnega življenja, ki pomaga človeku res živeti v globini, celostno, da zmore videti življenje v širši perspektivi. Tako jih »korona situacija« ne vrže s tira, ampak gredo lahko v miru naprej.«

Komu je program namenjen?

»Pogoj za vpis je vsaj višješolska izobrazba, da ima vsaj neke osnove poznavanja svetega pisma, katekizma, katoliške vere, pa tudi drugače, duhovnosti. V program pridejo duhovniki, redovniki, redovnice, laiki, samski, poročeni, kateheti … ki želijo izobraževanje, ga želijo poglobiti, globlje stvari zaznati, s prakso, z izkušnjami.«

Barbara, prvi letnik je za vami. Zakaj ste se vpisali?

»Moj osebni vzgib je poglobitev, razčistiti podobe o Bogu, odnosih, Cerkvi, Jezusu, ki so nastale z leti. Primerjala bi kot pospravljanje hiše, ko si vseljen že 10, 15 let in moreš videti, kaj je odveč, kaj je napačno in kako naprej zdaj, ko si odrasel in si se ustalil.«

Kaj vam je študij po enem letu dal? Kje imate »pospravljeno« in kje še ne?

»Rezultat prvega leta je, da imaš vse zunaj (smeh). Zanimiva situacija, reakcija, ko si človek misli, da bo šel lepo po vrsti. To ni študijski program, kjer se bom naučila in opravila izpit, ampak program, kjer delam na sebi in se mora prej nekaj zrušit. Trenutno je moja hiša vsa razstavljena, kupčki so narejeni, povzetki so narejeni, eno veliko veselje je, da sem se lotila tega.«

Študentka Barbara in dr. Platovnjak v režiji, za mešalno mizo tehnik Andrej Jerman
Študentka Barbara in dr. Platovnjak v režiji, za mešalno mizo tehnik Andrej Jerman © Marko Zupan

Dr. Platovnjak, kdo so profesorji?

»Precej nas je s Teološke fakultete in gostov, sodeluje nas 16: prof. Kraševec, Stanko Gerjol, Bogdan Kolar, Jože Muhovič, Miran Špelič, Irena Avsenik Nabergoj, … Je deset različnih predmetov, z različnih vidikov skušamo pristopati k duhovnosti, da ni samo enostransko, ampak svetopisemsko, liturgično, umetnostno, prostorsko, psihološko, zgodovinsko, z vidika različnih cerkva, celostno, vključena je psihološka rast, je tudi praktični vidik duhovnosti, da imajo praktične vaje dva vikenda v letu, kjer se sami uvajajo v duhovno izkustvo duhovno in se sami pripravljajo in uvajajo druge.«

Kdaj vemo, da je človek toliko zrel, da lahko v kakšni krizni situaciji duhovno suvereno svetuje drugemu človeku?

»Človek je pripravljen biti res celo življenje učenec, se učiti, pripravljen iskati, da ve, da je vsako situacijo treba pogledati z različnih vidikov, da je nekje prožen, da živi v neki gotovosti, da je edina možna rešitev priti do Luči, ampak da je pripravljen slediti vzgibom tudi Sv. Duha, biti pripravljen videti s teh različnih strani in vztrajati, da ne odneha, obupa, ampak se upa soočiti s temi stvarmi.«

Barbara: Za mano so dolga desetletja poučevanja verouka, sodelovanja v župniji. Ko sem začela, sem videla koliko stvari ne znam, koliko jih nisem doumela, ponotranjila, koliko stvari nisem razumela in šele zdaj, ko se poglabljam, se čutim pripravljena na pastoralno delo. 

Dr. Platovnjak, kako potekajo praktične vaje? Dva konca tedna udeležence peljete na praktično obnovo …

»Prvi vikend uvaja v globlje molitveno življenje, meditacijo, kontemplacijo in izkustvo Boga preko zakramentov, Božje besede, preko vsega, kar je ustvarjeno, simbolov. V drugem vikendu pa so povabljeni, da oni pripravijo take molitvene uvajalne vaje in uvajajo druge, kot bi oni vodili skupino. Na tretjih vajah se učimo skupinske dinamike, dobijo globlje izkustvo, na kaj vse morajo biti pozorni v skupini, kako je vsak član v skupini pomemben, kako je vsak drugačen, kako je treba vsakega vključiti, sprejeti, mu dopustiti, da je to, kar je. Tako postaja vedno globlja skupnost. Četrte vaje pa so praktične v duhovnem spremljanju. V ospredju je poslušanje: kako slišati drug drugega, kako mu pomagati, da sliši tudi sebe, kako z drugim biti v njegovem iskanju, ne samo dajati nasvete, ampak mu pomagati, da on išče v globljem osebnem odnosu do Boga tudi odgovore na vprašanja, ki so v njem in rešitve, ki jih išče. Ta program želi pomagati, da vsak odkrije, da vsakega človeka Bog osebno vodi. Ko odkrivamo zgodbo svojega življenja, odkrivamo, kako me Bog vodi skozi življenje, kako me vabi, da se soočim z različnimi situacijami, da ne bežim proč od težav, izzivov, ampak odkrivam, kako me On tam čaka, kako me On preko tega oblikuje, preobraža, če mu dopustim. Šele potem se lahko soočim tudi s stiskami drugim, ne bežim v to, da jim svetujem, ampak jim pomagam, da se upajo ustaviti, vstopiti v to noter in dopustiti, da jih lahko Bog preko preizkušenj oblikuje.«

Deset let že vodite ta program. Kaj ste se vi naučili v tem obdobju?

»Veliko sem se naučil od slušateljev, ker vsak je edinstven, vključeni so najrazličnejši ljudje: od redovnikov, duhovnikov, laikov, samskih, poročenih, ločenih, ovdovelih, … z različnimi izkušnjami, različnimi potenciali. Predvsem čudovito je doživeti, kako skozi te dve leti skupina neznanih ljudi počasi postaja ena skupnost, kot Cerkev, občestvo, odkrili so, kako so dar drug drugemu in kako drug drugega v tej skupnosti oblikujejo. Eno je, da poslušam predavanje, lahko tudi po YouTube-u, druga stvar je, da nekaj preberem, naštudiram, naredim izpit, tretja stvar pa je, ko zaživimo bratstvo, sestrstvo skupaj. Tega mi noben študij ne more dati, kot ta, kjer se oblikuje skupnost, se začuti medsebojna obogatitev. Človek je skupnostno bitje, ne more sam živeti, se sam oblikovati. Tukaj je potrebno začutiti, da je v središču krščanstva to, da je Bog postal človek zato, da bi bil z nami. Poklicani smo prav to, učiti se biti z drugimi, sprejeti v tistem, kar so, poslušati, dojeti v globini, kaj razmišlja, išče, skozi njihove odgovore, iskanja, tudi sam rasti, poiskati odgovore, začutiti, kako v resnici tisto, kar je bistvo Evangelija, da je Jezus oznanjal Božje kraljestvo, začel živeti to Božje kraljestvo skupaj z apostoli, da smo tudi mi povabljeni, da začutimo, kako živeti blagre, Evangelij, skupnost. Ko se to naučimo, lahko prenašamo naprej.«

Barbara: »Duh povezanosti se neizmerno razliva med nami, to je kot občestvo, ki nastane na malo večjem nivoju, kot je župnija ali škofija. Čeprav sem toliko let aktivna v Cerkvi, sem prvič srečala popolnoma druge ljudi, to tako osvobaja, ko vidiš, kako smo različni po izobrazbi, različnih stanov, pa smo vseeno vsi enaki, tudi profesorji, ki predavajo. Ni nobene razlike, nobene vzvišenosti, ampak res velika spodbuda na delo na sebi. Se tudi veliko zahteva in hkrati dopusti, da greš svoj ritem, svojo pot.«

Ta program želi pomagati, da vsak odkrije, da vsakega človeka Bog osebno vodi.

Barbara, katere snovi so vam bile najbolj blizu?

»Popolna novost zame so bili cerkveni očetje, to me je gnalo, da sem sledila oddajam po vašem radiu. Je veliko pomanjkanje tega. Velika poglobitev je bila zgodovina duhovnih gibanj, ko se srečaš z drugačno zgodovino, kot jo imaš v podzavesti. Rasla sem v časih, ko je bila zgodovina malo drugače predstavljena, do sedaj je nisem marala. Potrebno je poznati zgodovino z različnimi vidiki, z različnimi predavatelji. Tudi zgodovina ima več pogledov. Osebni odnos, duhovna gibanja, ki so se razvijala v več stoletjih, tisočletjih. Izpostavila bi dojemanje prostora: en predmet je, ki se posveča duhovnosti v prostoru, duhovnosti telesa, to so vse teme, ki so nam, katolikom, malo tuje. Pridemo v cerkev, odsedimo, odmolimo in gremo domov. Da se zavedamo, kaj je okoli mene, kako je pomembno moje telo. Celovitost, povezanost z vsem, hkrati pa res duhovno poglabljanje, tretja dimenzija človeka, ki je pomembna in se v drugih, laičnih študijih izpušča.«

Kateri predmet vi predavate, dr. Platovnjak?

»Sem pri različnih predmetih, pri temah duhovnosti, pa tudi v praktičnih, da spremljam v praksah, jim pomagam. Odgovoren sem za duhovnost duhovnikov, redovnikov, povabimo pa tudi goste, da se bolj odkriva tudi dimenzija, kako ljudi spremljati v času umiranja, žalujoče, razvezane, kako mejne situacije dajejo drugo dimenzijo duhovnega življenja in razvoja. Duhovnost verstev, kjer drugi gostje predstavijo druga verstva, moderna duhovna gibanja, … da jih vsaj malo globlje zaslutimo. V 2. letniku zelo nagovarja duhovnost literature, filma, glasbe, odkriva tudi tukaj duhovno dimenzijo in pomoč za duhovno življenje.«

Leta niso ovira

»V tem študiju so slušatelji različno stari, ena gospa je končala program pri skoraj 70-ih letih. Nikoli ni prepozno. Starejši imajo velika izkustva prakse, življenja, pomagajo stvari globlje videti, so obogatitev tudi za skupino. Prispevek je 750 € na leto, na spletni strani duhovnoizpopolnjevanje.si je več informacij o programu, tudi na strani Teološke fakultete, kjer so programi izpopolnjevanja.«

Barbara: To ni študijski program, kjer se bom naučila in opravila izpit, ampak program, kjer delam na sebi in se mora prej nekaj zrušit.

Datum za vpis je 15. september, kako poteka vpis?

»Greste na spletno stran Teološke fakultete, kjer je za bodoče slušatelje, se vpiše, vpisati je treba osnovne podatke, treba je poslati overjeno diplomo višje- oz.visokošolske izobrazbe. Potem se dogovorite s koordinatorjem, kakšno osnovo imate. Če ni nekega predznanja, se nekaj prebere, se naredi preizkus, da lahko slušatelj pozneje lažje sledi. Vse gre prek spleta, samo overjeno diplomo je treba poslati na Teološko fakulteto. Datum začetka študija je 1. sreda v oktobru, vpis sredi oktobra je dokončen. V skupini je od 10 do 15 študentov. Izobraževanja so enkrat tedensko, v sredo popoldne od 16.30 do 20.45. Zmore se sredi življenja, dela, tudi ob službi in družini se da, če si vzamemo čas.«

Barbara: »Zmogla sem vsekakor ob podpori družine, ki se je strinjala s tem, da mame in žene ni en dan v tednu. Študij zahteva tudi dodatno delo, se pa kot mati in žena ne čutim nič prikrajšano, tudi moji niso prikrajšani. Namreč vse to, kar osvojim v okviru tega programa, uporabim v odnosih. To ni teorija za predavanje, to je predavanje, ki je uporabno za življenje.«

Svetovalnica
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...