Najvišje slovensko cerkveno priznanje letos zakoncema Rigler

Slovenija | 26.07.2020, 18:55 Marta Jerebič

Najvišje odlikovanje Slovenske škofovske konference, odličje sv. Cirila in Metoda, sta letos prejela zakonca Rigler iz Ljubljane, ustanovitelja Društva prijateljev poti sv. Jakoba. V dvajsetih letih delovanja je društvo raziskalo in označilo skoraj 700 kilometrov poti na t. i. slovenskem Jakobovem križu.

»To društvo je skozi dvajset let utrlo poti od Hrvaške do Trsta, od Prekmurja do Višarij. In koliko vas je že to pot prehodilo in koliko jo boste še. Vedno pa vas prosim, da nosite v srcu željo, spoznanje, da ne gre samo za to, da bi prešel pot od hrvaške meje do Trsta, ampak gre v resnici za to, da bi prišel do Boga,« je med sobotno slovesnostjo podelitve odličja pri sv. Jakobu v Ljubljani dejal predsednik škofovske konference, nadškof Stanislav Zore.

Slovenska škofovska konferenca odličje sv. Cirila in Metoda podeljuje od leta 1985. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome,  podeljuje osebam ali ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Zakonca Rigler sta že 60. prejemnika priznanja.

Škofje so v utemeljitvi odličja zapisali, da sta zakonca Marjeta in Metodij Rigler že leta 1998 romala na grob svetega apostola Jakoba v špansko mesto Santiago de Compostela. Od takrat dalje svoje moči in znanje namenjata oživitvi romarske poti svetega Jakoba po Sloveniji ter spodbujata njegovo duhovnost in čaščenje. Leta 2000 sta izdala svojo prvo knjigo z naslovom Blagor vama, uboga reveža. Posvetila sta jo peš romanju v Santiago z željo, da s svojim zgledom spodbudita Slovence in da oživi ta kraj romanja tudi pri nas.

Društvo, ki sta ga ustanovila, si je  zadalo zelo smel program oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Santiago, romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in v tujini ter oživljanje ostalih romarskih poti v Sloveniji in tujini. Sv. apostol Jakob, zavetnik romarjev in popotnikov, je postal njun zavetnik, slovenska Jakobova pot pa njuno življenjsko poslanstvo.

V dvajsetih letih delovanja je društvo raziskalo in označilo 692 km na t. i. slovenskem Jakobovem križu, osrednjo dolenjsko in primorsko vejo, gorenjsko vejo in prekmursko-štajersko vejo.

Z odličjem želijo slovenski škofje na poseben način obeležiti leto 2021, ko bomo obhajali jubilejno leto sv. Jakoba, ter tudi na tak način dati priznanje številnim slovenskim romarjem, ki se vsako leto odpravljajo na to starodavno obliko duhovnega poglabljanja krščanske vere, so škofje zapisali v obrazložitvi.

Utemeljitev priznanja (celotno besedilo)

Marjeta in Metodij Rigler sta že leta 1998 romala na grob svetega apostola Jakoba v špansko mesto Santiago de Compostela. Od takrat dalje svoje moči in znanje namenjata oživitvi romarske poti svetega Jakoba po Sloveniji ter spodbujata njegovo duhovnost in čaščenje.

Leta 2000 sta izdala svojo prvo knjigo z naslovom Blagor vama, uboga reveža, ki sta jo posvetila peš romanju v Santiago z željo, da s svojim zgledom oživita in spodbudita romanja Slovencev v ta sveti kraj.

Društvo, ki sta ga ustanovila, si je zadalo zelo smel program oživljanja tradicije srednjeveških slovenskih romanj v Santiago, romarskih poti k sv. Jakobu v Sloveniji in v tujini ter oživljanja ostalih romarskih poti v Sloveniji in tujini. Sveti apostol Jakob, zavetnik romarjev in popotnikov, je postal njun zavetnik, slovenska Jakobova pot pa njuno življenjsko poslanstvo. Začela sta organizirati društvena romanja, katerih cilj je bila pogosto ena izmed 68 cerkva sv. Jakoba v Sloveniji. Marsikatero romanje je v prvih letih služilo kot raziskovanje prastarih romarskih poti k svetemu Jakobu v Španijo, za katere sta ideje našla v arhivskih dokumentih. Skupinska romanja so počasi obudila željo po postavitvislovenske Jakobove poti in so postala temeljni kamni poti, kot jo poznamo danes.

V dvajsetih letih delovanja je društvo raziskalo in označilo 692 km na t. i. slovenskem Jakobovem križu: osrednjo dolenjsko vejo in primorsko vejo, ki je bila blagoslovljena na Jakobovo nedeljo leta 2010, gorenjsko vejo, ki je bila blagoslovljena septembra 2012, in prekmursko-štajersko vejo, ki je bila blagoslovljena na Jakobovo nedeljo leta 2014. Poleg osnovnih vej je označenih več kot 60 km variantnih poti. Pot povezuje cerkve sv. Jakoba, poteka pa tudi skozi slovenska romarska središča, kot so Ptujska Gora, Brezje, Turnišče in Svete Višarje. Od vseh občin na poti je bilo predhodno treba dobiti soglasja za označitev poti po njihovem območju. Veliko cerkva sv. Jakoba na poti in po Sloveniji je v teh dvajsetih letih ozaljšalo svoj videz, obudili so se tudi nekateri pozabljeni praznični semnji.

Zakonca Rigler sta romarjem pripravila izčrpne vodnike Kje so tiste stezice, ki so včasih bile (vodnik za dolenjsko in primorsko vejo leta 2010), Bom grmovje posekal, travice požel (vodnik po gorenjski veji leta 2015) in Bom naredil stezice, kjer so včasih bile (vodnik po prekmursko-štajerski veji leta 2017). Spremno besedo vseh vodnikov je napisal škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Vodniki so opora za peš romanje z zemljevidi in opisi poti, vsebujejo tudi bogate opise znamenitosti, ki jih romarji srečujejo na poti, s poudarkom na sakralni dediščini in izčrpne zgodovinske podatke. Društvo ob posebnih priložnostih izdaja spominske podobice, k prepoznavnosti poti pa prispeva z izdajo zgibank, javnimi predstavitvami in objavami v medijih.

Marjeta in Metodij Rigler po vsej Sloveniji predavata o društvu in slovenski Jakobovi poti. Na pot se podajajo različne skupine in društva, kot so skavtske skupine, društva upokojencev in planinska društva ter katoliške organizacije, po njej pa roma tudi veliko posameznikov in tujcev. Pot tako postaja slovenska ekumenska vez. Vsako društveno romanje je hkrati skupna molitev: molitev na začetku romanja, molitev rožnega venca med potjo za različne namene, petje nabožnih pesmi, branje svetopisemskih odlomkov, obisk cerkva, svete maše ali večernic. Na nekaterih romanjih se članom pridružijo tudi gostje iz Italije. Društvo se dejavno pridružuje akcijama Svetopisemski maraton ter Dan molitve in posta za domovino.

Zakonca Rigler sta se udeležila dveh svetovnih kongresov Jakobovih društev in tam predstavila tudi slovensko društvo. Leta 2011 sta bila v Ultrechtu na Nizozemskem, leta 2013 pa na Poljskem v Krakovu. Na mednarodni ravni sodelujeta z bratovščinami sv. Jakoba po svetu in na letnem srečanju predstavljata delo društva. Leta 2015 sta bila sprejeta v nadbratovščino apostola sv. Jakoba komposteljske katedrale. Za duhovno vodstvo društva skrbi duhovni vodja Bogdan Vidmar. Zakonca Rigler sta vseh dvajset let srce, duša in motor društva, ki združuje romarje iz vse Slovenije. Navdušujeta jih s svojim zgledom, idejami in akcijami, opogumljata s pričevanjem osebne vere, s skupinskimi katehezami, skrbjo za lep slovenski jezik, zdravo slovensko zavest, dobre medčloveške odnose, neumornim in predanim delom za slovensko Jakobovo pot. S svojim delom pričujeta, kjer koli se pojavita, in tako udejanjata svetopisemsko misel: »Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je mrtva vera brez del« (Jak 2,26).

Slovenski škofje s podelitvijo odličja sv. Cirila in Metoda, najvišjega odlikovanja Katoliške Cerkve v Sloveniji, potrjujejo zavzeto delo Marjete in Metodija Riglerja ter se jima zahvaljujejo zanj. S pomočjo starodavnega romanja v Santiago de Compostela, ki več kot tisoč let združuje kristjane in ljudi dobre volje v Evropi, krepita prepoznavnost naše države v mednarodnem okolju ter spodbujata mnoge Slovenke in Slovence, da ponovno odkrijejo lepoto camina. Z odličjem želijo slovenski škofje na poseben način obeležiti leto 2021, ko bomo obhajali jubilejno leto svetega Jakoba ter tudi na tak način dati priznanje številnim slovenskim romarjem, ki se vsako leto odpravijo na to starodavno in hkrati zelo sodobno obliko duhovnega poglabljanja krščanske vere.