Pšenica | (foto: Pexels)
Papež: Evangelij o plevelu med pšenico nam pomaga spoznavati Božje potrpljenje
Papež in Sveti sedež Tone Gorjup
Papež Frančišek je pred opoldansko molitvijo nagovoril romarje na Trgu sv. Petra in vernike po svetu, ki so ga spremljali prek različnih medijev. V središče svojega razmišljanja je postavil današnji evangelij, v katerem Jezus predstavi priliko o ljulki med pšenico.
Ustavil se pri dveh pogledih na posejano polje s pšenico, v kateri je tudi plevel. Služabniki želijo predvsem čisto njivo, gospodar pa gleda predvsem na pšenico in na to, da ji ne bi po nepotrebnem škodili. Gospodar zna odkriti kaj je v zgodovini in v Cerkvi dobro ter pusti, da vse to tiho raste in dozori. Po molitvi in blagoslovu pa je pokazal še svojo zaskrbljenost zaradi pandemije. Pozval je k izvajanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o globalnem premirju. Pri tem je opozoril na zaostritev razmer na Kavkazu med Azerbajdžanom in Armenijo. Zavzel se je za iskanje trajnega miru, ki bo omogočil varnost in nujno zdravstveno pomoč potrebnim.
Vsebino opoldanskega nagovora je papež naslonil na evangeljski odlomek iz Matejevega trinajstega poglavja (Mt13,24-43). Ustavil se je zlasti ob ugotovitvi, da je pred njivo posejano z dobro pšenico, Gospodar ohranil potrpljenje tudi po ugotovitvi, da je sovražnik dobremu semenu primešal plevel, ljulko. Ta prilika nam pomaga spoznavati Božje potrpljenje in odpira naše srce za upanje, je zatrdil sveti oče in nadaljeval, da služabnikom, ki so želeli plevel takoj odstranjevati, gospodar naroča, naj počakajo do časa žetve, da ne bi z odstranjevanje plevela pomendrali tudi pšenice. Dejal je: »Zlo je vsekakor treba zavračati, toda hudobni so (osebe) ljudje, s katerimi je treba imeti potrpljenje. Ne gre za neko hinavsko strpnost, ki v sebi skriva dvoumnost, ampak za pravičnost, ublaženo z usmiljenjem. Če je Jezus prišel iskat bolj grešnike kot pravične, negovat bolne prej kot zdrave (prim. Mt 9,12-13), moramo tudi mi, njegovi učenci, ravnati podobno in hudobnih ne odstraniti, temveč jih reševati. In v tem je potrpljenje.«
Današnji evangeljski odlomek torej – po papeževem prepričanju – predstavi dva načina ravnanja gledana z dveh pozicij. Na eni strani je gospodar, ki vidi daleč, na drugi služabniki, ki zaznajo problem. Služabniki si želijo njivo brez plevela, gospodarju pa je pri srcu pšenica. Gospod nas torej vabi, naj si privzamemo njegov pogled, ki je uprt v dobro seme in ga tudi med plevelom zmore varovati.
Kdor se poda na lov za tujimi napakami in mejami, z Bogom ne sodeluje dobro. Kdor pa uspe prepoznati dobro, ki na polju Cerkve in zgodovine raste v tišini in to podpira do časa zrele žetve, ta z njim sodeluje. In takrat bo Bog in samo Bog tisti, ki bo nagradil dobre in kaznoval zlobne.
Opoldanski nagovor je papež Frančišek sklenil s prošnjo k Božji Materi, naj nam pomaga posnemati Božjo potrpežljivost. Bog namreč želi, da bi se noben njegov otrok, ki ga ljubi z očetovsko ljubeznijo, ne pogubil.
