Hagija Sofija | (foto: Helena Križnik)
Hagija Sofija: Kaj bo zdaj s krščanskimi simboli?
Svet | 14.07.2020, 11:18 Marta Jerebič
V svetu se še naprej vrstijo izrazi obžalovanja zaradi odločitve turškega predsednika, da status nekdanje carigrajske katedrale Hagija Sofija iz muzeja spremeni v mošejo. Zunanji ministri Evropske unije so Ankaro včeraj pozvali k vnovičnemu premisleku. Menijo, da bo Erdoganova odločitev spodbudila nezaupanje in delitve ter spodkopala prizadevanja za dialog. O tem smo se pogovarjali tudi s p. dr. Edijem Kovačem.
Hagijo Sofijo, zgrajeno pred 1500 leti, je lani obiskalo 4 milijone ljudi. »Obiskovalce te bazilike prevzema, da od vsepovsod prihaja svetloba. Ko je ekvinokcij, se žarki svetlobe srečujejo po sredini ladje oziroma kupole,« je povedal p. dr. Edi Kovač in pojasnil, da je Hagija Sofija nastala v času gnostičnih gibanj, ki so težila k spoznanju, k svetlobi. »Justinijan, njegovi arhitekti in teologi so hoteli pokazati, da je Kristus pravo spoznanje.«
Kaj se bo zdaj zgodilo s krščanskimi simboli v tem čudu čudes, ki je leta 1453 postalo mošeja, zadnjih 85 let pa je bilo muzej, še ni znano. P. dr. Edi Kovač meni, da bodo sprva gotovo ostali, a v preteklosti se je že zgodilo, da so jih zakrili. »Nevarnost je, da bi ob nastopu radikalnega islama te mozaike ne samo zamaskirali, zasenčili, ampak tudi uničili kot so to ponekod naredili v pravoslavnih grških cerkvah na Cipru.«
Kaj vse to pomeni za krščansko-muslimanski dialog? »Upali smo, da bo Turčija porodila nov islam, ampak po 85 letih so šli nazaj. Zato vidim, da se mora laični, odprti, dialoški islam kot nekdaj v Španiji znova roditi v Evropi. To je grenko spoznanje. Mi bomo z njimi še vedno v dialogu. Ampak to bo ranjeni dialog. Četudi bo misel odprta, dialoška, bo zdaj to ranjena misel.«
Hagija Sofija bo še vedno odprta za vse obiskovalce. »Zdaj se ponašajo s tem, da v Hagijo Sofijo ne vstopnine kot ni v nobeno mošejo. Temu moramo dodati, da če se bodo začele molitve ob petkih, takrat gotovo ne bo odprta, kot ni odprta modra mošeja v Carigradu.«
Prve muslimanske molitve v Hagiji Sofiji bodo prihodnji petek. Krščanski svet poziva k vnovičnemu premisleku, zahodna diplomacija ima zato veliko nalogo, da Turčiji pomaga sprejeti odprto laičnost. »In kot nekateri Grki pravijo, Erdogan ne bo večen. Z nekim novim dekretom to znova lahko postane kulturni kraj par excellence,« je še menil p. dr. Edi Kovač.
