Boris Pahor: Vse, kar sem dobil, sem daroval

Slovenci po svetu | 14.07.2020, 10:26 Matjaž Merljak

V niz dogodkov ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu je 13. julija 2020 sodil tudi večerni dogodek na Repentabru, ki ga je skupaj z drugimi zamejskimi organizacijami, ki delujejo v Trstu v okviru Slovenske prosvete, pripravil Radijski oder. Zbrani so lahko prisluhnili izbranim besedam pisateljev Borisa Pahorja in Marija Čuka ter ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch.

To je bilo grozno
106-letni Boris Pahor se je spominjal, kako je bilo pred 100 leti, ko sta s sestro gledala, kako Narodni dom gori. Zdelo se mu, kot da je konec sveta: "Eno grdo gledališče je bilo to." Izrazil je zadovoljstvo, da je prišlo do vrnitve v roke Slovencev. Dejal je, da bo to dejanje, ki ga bo Evropa cenila. Ob priznanjih, ki jih je dobil od slovenskega in italijanskega predsednika, pa je znova poudaril, da ju je sprejel v spomin vsem mrtvim, "ki jih ni malo: Bil sem bolničar v taboriščih in sem vse videl." Na levi strani prisluhnite posnetku pogovora z Borisom Pahorjem, ki ga je pripravila predsednica Radijskega odra Maja Lapornik in ga je dovolila objaviti na Radiu Ognjišče.

Hvala vsem, ki ste upali proti upanju
Danes je praznik veselja, je na Repentabru naglasila ministrica Jaklitsch. "To je dan, ko mora spregovoriti zgodovina, ko morajo spregovoriti tisti, ki so občutili vso grozo fašističnega preganjanja, ko morajo spregovoriti vsi tisti, ki so v okolju, ki jih njih ni hotelo sprejeti kot enakovredne, vsa ta desetletja ostali zvesti slovenstvu." Narodni dom se po sto letih vrača v slovenske roke: "Morda ne tako, kot bi si želeli - s ključi in prenovljenimi prostori, ki samo še čakajo, da jih napolnite z vsebinami, povezanimi s slovensko identito, da postanejo prostor dialoga, sodelovanja in sožitja." Jasno zavezo Italije, da z vrnitvijo Narodnega doma popravi storjene krivice, bodo vsi, v zamejstvu in matični domovini, spremljali in jo zahtevali.

To ni končna postaja, danes se začne vožnja
Marij Čuk je dejal, da je to sicer velik in vesel dan, a tudi dan, ko je treba izreči kakšno pomisel. "Le v resnici, ki je metafora čistosti - resnica je bistvo tudi umetnosti - se lahko sanje uresničijo. Brez resnice, pravičnega spomina in opomina, ni koraka v svetlobo. Mi pa se moramo v časih, ko se svetloba v utrujeni Evropi senči, ko so vrednote postale je odmev nekdanjega časa, bolj kot kdajkoli zavezati resnici. Kajti hiša, ki je zgrajena na močvirnatih tleh relativizacije življenja, se prej ali slej pogrezne. Zato ostajamo zvesti resnici, koreninam, jeziku, narodu. S tem ostajamo zvesti zahodnim civilizacijskim vrednotam. Mogoče vsak na svojem bregu. Vendar brez rušenja mostov, ki onemogoča obisk soseda.

Tržaški Slovenec Marij Čuk je avtor romana Črni obroč. Gre za dolgo psihološko pripravo, iskanje pravih isker, je zapisal avtor. Ko se vse to združi, vznikne pripoved, ki je lahko naslonjena na zgodovinska dejstva ali pa fantazijsko sproščena. Črni obroč je eno in drugo. Govori o strašnem dogodku, ki je prizadel vse Slovence, vse demokrate, dramaturški lok pa sestavlja zgodba Dunajčanov, ki prideta v Trst nič hudega sluteča le uživati v njuni ljubezenski pustolovščini, ju preseneti nasilje in narodnostno sovraštvo. Roman je zelo dobro sprejet, saj je že skoraj pošel tudi ponatis. Zbrani na Repentabru so lahko prisluhnili odlomku, ki ga je interpretiral Jure Kopušar in odlomku iz Pahorjeve Grmade v pristanu v interpretaciji Andreja Pisanija, montažjo in izbor glasbe je bilo delo Samuela Simonoviča in pod režijskim očesom Maje Lapornik.

Na večer na Repentabru ob dogodku, ki naj pomeni začetek novega poglavja Slovencev v Italiji, so vabili: Radijski oder, Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev, Knjižnica Dušana Černeta, Krožek Virgil Šček, MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti, Založba Mladina in Slovenski kulturni klub. Na začetku je zbrane pozdravil domači župnik in škofov vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Anton Bedenčič SDB.