Nadškof Uran je imel vonj po ovcah. Bil je blizu ljudem.

Slovenija 12. 07. 2020, 11:46 Alen Salihović

Na današnjo 15. nedeljo med letom kar nekaj duhovnikov obhaja slovesnost zlate maše. V Cerknici se 50 let dela v Gospodovem vinogradu veseli Metod Lampe, v Vidmu Dobrepolje Franc Škulj, v Jarenini Vilibald Brglez, v Loškem Potoku Anton Lavrič, v Raki Jože Komljanec in v Stični p. Janez Novak. Med letošnjimi zlatomašniki bi bil tudi nadškof Alojz Uran, a ga je Gospod na veliko soboto poklical k sebi. V njegovi rojstni župniji so se pripravljali na zlato mašo, ki bi morala biti danes. Namesto tega so se dopoldne v šmarski cerkvi Sv. Martina zahvalili za dar njegovega življenja in duhovništva.

Slovesno somaševanje je vodil nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar, ki je zbrane tudi nagovoril. Spomnil je, da se je nadškof Uran veselil zlate maše in praznovanja ob tem: »Zelo rad je bil duhovnik in škof. In Bogu je bil hvaležen za dar življenja in za dar duhovništva in je vsak dan znova vdano odgovarjal Bogu: »Da, Oče« v vsem, kar mu je to življenje prinašalo. Lepo in tudi težko. In ta odprtost božjemu klicu je rojevala številne sadove. V svojih 50-ih letih duhovništva in 27-ih letih škofovska je mnogim pokazal pot v življenje. Jih spremljal v veselih in žalostnih trenutkih, jih bodril, opogumljal, navduševal, delil z njimi radost in veselje, bolečino in trpljenje. Verjetno smo tudi zato danes skupaj, ker se nas je dotaknil.«

Nato je spomnil na besede papeža Frančiška, ki je dejal, da mora imeti pastir, duhovnik vonj po ovcah. »Nadškof Uran je imel vonj po ovcah. Bil je blizu ljudem. Vsako priložnost je izkoristil, da je vnesel tudi kakšen praznični trenutek v druženje. Če se je le dalo, je dvignil vzdušje s tem, da je zapel kakšno pesem ali spregovoril ljudem na srce.«

Skupnost, ki ne praznuje je obsojena na propad

Nadaljeval je, da je pokojni nadškof Uran ljubil življenje in prav zaradi tega pristnega veselja do življenja je bil v Zavodu sv. Stanislava tako med učenci in dijaki kot vsemi drugimi zaposlenimi izjemno priljubljen. »Upam, da se ne motim, če rečem, da je eno od bistvenih sporočil nadškofa Urana spodbuda veselju do življenja. Hvaležnosti za vse, kar imamo, kar prejemamo in k praznovanju. Skupnost, ki ne praznuje je obsojena na propad. Družina, ki nima prazničnih trenutkov je obsojena na propad. Župnija, ki ne praznuje je obsojena na propad. Narod, ki ne praznuje skupaj je obsojen na propad in zato je pomembno, da si vzamemo čas za praznovanje, da smo preprosto drug z drugim v veselju, da lahko delimo skupaj življenje in zato je tudi ključnega pomena praznovanje nedelje za prihodnost naše civilizacije. Če nimamo nekega ritma v vsakdanjem tempu tudi kot skupnost, tudi kot celota, potem se nam slabo piše.«