Maja MorelaMaja Morela
Andrej JermanAndrej Jerman
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Marko in Katarina Nzobandora in Marta Jerebič (foto: ARO)
Marko in Katarina Nzobandora in Marta Jerebič | (foto: ARO)

440.000 umrlih zaradi Covida-19 : 17 milijonov splavov

Srečanja | 18.06.2020, 10:28 Marta Jerebič Rok Mihevc

Zavod Živim je v času epidemije pripravil več spletnih pro-life izobraževanj in spletnih spominskih maš za ozdravljenje po izgubi otroka, svetoval je mamicam in družinam v stiski. V oddaji Srečanja smo gostili predstavnika tega zavoda, Katarino in Marka Nzobandora.

Kako naporno je bilo obdobje karantene za Zavod Živim?

Ni bilo tako naporno, brez pavze smo delali naprej, hitro smo stike v živo zamenjali za spletne in telefonske stike. Je pa res, da so takšni sestanki bolj neprijetni kot tisti v živo, malo pa prihranijo pot. Bili so plusi in minusi, mi smo nemoteno delali naprej z novimi idejami.

Svet je v času koronavirusa naredil vse, da bi ohranjal življenja, a po drugi strani so splavi ostali na seznamu nujnih posegov. Kaj pravijo statistike o splavih in smrti zaradi covida-19?

Zadnji podatki konca maja pravijo, da je bilo v letu 2020 že več kot 17 milijonov splavov, smrti zaradi koronavirusa pa do zdaj 440.000. Torej gre za neprimerno večjo številko. Na drugem mestu so srčne bolezni 7 milijonov, rak 4 milijone. Mi se tako zelo bojimo koronavirusa, hkrati pa ni nobenih protestov proti splavom, ki so veliko bolj pogost vzrok smrti.

Koronavirus je preprečil osebna srečanja. V Zavodu Živim ste vzpostavili SOS telefonsko številko za mamice v krizni nosečnosti. Je bilo teh klicev več kot prej?

Številke ostajajo iste, saj mame potrebujejo pomoč ne glede na zunanje dejavnike. Kot vedno so bile zgodbe osebne in ganljive, ko so se mame res pogumno odločale za življenje svojega otroka, po drugi strani pa smo dobivali tudi veliko klicev mam, ki že imajo izkušnje splava.

Vsi psihologi so v tem času opozarjali, da so se stiske ljudi poglobile. Ste to opazili tudi v Zavodu Živim – morda pri tistih, ki so ranjeni zaradi umetnega splava?

Dejstvo je, da splav pušča globoke posledice, lahko pa rečemo, da je epidemija nekako dodatno doprinesla k temu stresu in travmi. Pomislimo do kakšnih posledic prihaja zaradi občutka krivde, čustvene otopelosti, žalosti, zaprtosti vase ...

Pripravili ste spletne spominske maše za ozdravljenje po izgubi otroka v nosečnosti ali po njej. Kakšen je bil odziv?

Zanimivo je bilo to, da je bil odziv veliko večji pri spletnem izobraževanju, kot ga imamo v živo. Pri spominskih mašah je drugače, saj je izguba otroka tako zelo osebna stvar, da potrebuješ pravi prostor in ni isto kot slediti po spletu. Kljub temu so se spominske maše lahko udeležili ljudje, ki ne morejo priti v živo zaradi kakršnihkoli objektivnih razlogov. Tudi po maši nismo kar zaključili spletne povezave, ampak smo si vzeli še čas za osebni pogovor. Vsi, ki so želeli ostati v navezi, so lahko podelili težke osebne zgodbe, tako da so bili odzivi dobri in pozitivni. Naslednja sveta maša bo septembra.

Veliko predavata o teologiji telesa. Ali mlade danes to sploh zanima oziroma, če že prisluhnejo temu, ali so pripravljeni tudi tako živeti?

Mlade vsekakor vedno zanima ta tematika, ker je to nekaj, kar je položeno v nas in je zelo naravno. Seveda najbolj »zažgejo« osebna pričevanja, tudi sama sva imela možnost v zadnjih letih velikokrat predstaviti svojo zgodbo in lahko rečem, da so odzivi dobri. Ko mladi niso več toliko zadržani in se čutijo bolj sproščeni, se pojavijo številna vprašanja. Ta so pogosto tudi zelo direktna, npr. kakšen pogled ima Cerkev na oralni in analni seks, kondome ... Pogosto me opozarjajo, da birmanci ne zdržijo niti pol ure poslušanja. Več kot tri ure so me včasih poslušali z odprtimi usti. Marsikaj se dotakne njihovega srca in marsikdo reče, da se o teh temah ni pogovarjal še z nobenim.

Povpraševanje je zelo veliko, imamo veliko predavateljskih oz. pričevalskih parov. To so mladi, ki tako živijo in hodijo po celi Sloveniji pričevati. So dragocen dar, da so se pripravljeni izpostaviti in iti v ogenj. Kar nekaj jih je, ki iskreno povedo o zasvojenosti s pornografijo in pričujejo, kako so se izvlekli iz tega. Ker se moramo zavedati, da so ogromne številke zasvojenosti in to že po 10. letu ali celo prej, ker imajo mladi dostop do spleta. Dejansko je ta stvar zelo pereča, naši iskreno spregovorijo.

Ostane samo na ravni tega, da so slišali ali tudi udejanjajo te stvari?

Prihajajo izkušnje o odločitvah, kar je najbolj bistveno. Kateheza tega sveta je vsakodnevna, povečati moramo Božjo katehezo. To je Božji pečat, ki ostane, ampak ima lahko vsa mamljivost zelo močan vpliv. Pomembno je, da se več pogovarjamo z mladimi, da si vsak, ki ima zavedanje o tem, da upa spregovoriti. Mladi čutijo in so vzgojeni tako, da je neka stvar pravilna, a nimajo besed, ki bi jih uporabili, ko je neka tema sporna ali ko je nekdo v stiski in težavi. Mladi so nova generacija in so prolife generacije, ki že začenja obračati smer iz kulture smrti v kulturo življenja.

Ali pri vašem delu opažate vpliv teorije spola na mlade?

Ja. Sploh pri izobraževanju pride do te tematike, vidimo, ko sprašujejo. Zato poskušamo narediti prostor, kjer se o tem pogovarjajo. Mlade to muči, zato je to zdravo in prav, da ko prideš v drugo situacijo, veš zakaj v nekaj verjameš ali zakaj za nečem stojiš. Veliko lažje je stati za nečim, če imaš temelj ali argument ali vidiš, od kje izvirajo stvari, kaj je podlaga, zakaj je tako agresivna promocija neke ideje. Zdi se mi dragoceno, da naši pričevalci trdno stojijo za tem in se ne bojijo vprašanj.

Kaj mlade najbolj bega pri vprašanju teorije spola?

To, da se širi laž, da je vse ljubezen. Lahko imaš rad moškega, žensko, žival, drevo, ko pride do vse te zmešnjave, so mladi zmedeni. Zato je tako ključno, da se pogovarjamo, kaj sploh je ljubezen. Ljubezen je tista, ki se daruje, ki je rodovitna, ki je zvesta. Ko se dotikamo vseh teh točk, pride včasih res do zmede. Te stvari odmevajo in so ključne in temeljne za oblikovanje pogleda na življenje. Se mi zdi, ko nekoga slišiš, da ve in izreče stvari, ki jih tudi ti čutiš, postaneš bolj pogumen, da ne kloniš in ne poskušaš biti všeč vsem in pokimaš vsaki stvari, ampak resnico upaš tudi povedati. Včasih smo tako tiho, tudi če vemo resnico. Rezultat teh srečanj je dobiti besedo in pogum, videti, da nisi sam. Videti, da si lahko kul, tudi če si Božji.

Pripravili ste tudi digitalno akcijo v spletnih medijih, kakšen je bil odmev?

Akcija je bila čudovita, presegla pričakovanja. Tudi podjetje, ki smo ga najeli, so to potrdili. V zelo kratkem času, 14 dni, si je našo reklamo v pomoč nosečnicam v stiski ogledalo več kot 77.000 ljudi. Smo hvaležni, da smo prišli v tak nevtralen prostor, ker smo to oglaševali predvsem v revijah, ki niso naklonjene takim tematikam.

Je bilo pa zanimivo, da je Facebook zablokiral našo reklamo v enem dnevu. To je navezano tudi na dogajanje glede LPP in lanskoletne akcije, ko smo oglaševali na avtobusih in so v podjetju samovoljno te plakate umaknili. Vključil se je tudi zagovornik načela enakosti, ki se je poglobil in je na koncu ugotovil, da so kratili našo pravico. Še vedno zgodba ni čisto razpletena, zadaj je nek krč, ko nismo prišli skupaj. Reklama ni bila izzivalna ali kontradiktorna, samo skozi filter nismo prišli. Posledica lanskoletnega dogajanja so bile druge lepe stvari. Ker se ljudje zbudijo in so pripravljeni podpreti. Veliko ljudi je izvedelo za nas, eno veliko kolesje se je začelo obračati. Zanimivo je, ko poskušamo narediti malenkost, ki se zablokira, potem pa Bog naredi tisočkrat večje stvar. Smo presenečeni in srečni.

Pred nami je oktobrska akcija ...

Novi plakati bodo spodbujali k drugim stvarem, ne samo pomoč pred in po splavu, ampak bomo izpostavili tudi vrednost življenja vsakega otroka, in sicer preko otroka z Downovim sindromom in vrednost posvojitve. Ne samo vrednost tega, da nekdo posvoji, ampak vrednost, da nekdo da otroka v posvojitev namesto, da ga posvoji. To je težka odločitev, saj je taka oseba lahko deležna obsojanja in je čustveno zahtevna pot.

Načrti za naprej?

Redno delo teče naprej, razmišljamo pa tudi o različnih projektih. Radi bi ameriški film »Nenačrtovan« poslovenili in ga pripeljati v kino. Drug večji projekt, ki nam je padel v naročje, pa je, da odpremo center za nosečnice, kjer bodo na voljo tudi ginekološki pregledi, bližina, brezplačni testi nosečnosti, pogovori, šola za starše, naravno načrtovanje družine, terapije ... To bo velik in ogromen projekt, a verjamemo, da če je Bog začel to pot, je njegova. Hkrati vabimo vse, ki se čutijo nagovorjene, da pridete na naše svete maše, se udeležujete izobraževanj in po svojih najboljših močeh darujete. Vsak, ki čuti Božji klic, naj se ne boji stopiti.

Srečanja
Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...