Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
Slovenska skupnost (foto: Slovenska skupnost)
Slovenska skupnost | (foto: Slovenska skupnost)

Delovna mesta in skrb za okolje

Slovenci po svetu Matjaž Merljak

Politika je v krizi. Veliko je nezaupanja, ljudje so na politike jezni, so pa še vedno tisti, ki krojijo usodo družbe. Zato moraš mladim ponuditi vizijo za naslednjih 30, 40 let, ne samo do prihodnjih volitev. Tako nam je dejal predsednik Slovenske skupnosti Peter Močnik.

Slovenska skupnost (SSk) je zbirna stranka Slovence v Italiji in deluje že 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Predsednik Peter Močnik je dejal, da je ta kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji, ker so se takrat prvič zedinile različne politične oblike Slovencev v Italiji. V Trstu in Gorici so prej delovale različne skupine, nikoli pa niso nastopali skupaj. Z zbirno stranko so premostili razlike, tudi ideološke, in skupaj nastopili na deželnih volitvah.

Vsi so želeli aktivno delovati v politiki in to v deželnem svetu dežele, saj je to zakonodajno telo. Želeli so si tudi delovati samostojno, ne le v okviru drugih italijanskih strank

Pri deželni predsednik SSk je bil Bogomir Špacapan, deželni tajnik pa Drago Štoka. Do leta 2015 se je zvrstilo 14 deželnih kongresov, deželni tajniki pa so bili: Drago Štoka (1975-83), Andrej Bratuž (1983-86), Ivo Jevnikar (1986-94), Martin Brecelj (1994-1998), Andrej Berdon (1998-2001), Damijan Terpin (2001-2015) in Igor Gabrovec (2015 - ...).

Mladim moraš ponuditi vizijo za naslednjih 30, 40 let, ne samo do prihodnjih volitev.

Kako velik pomen ima predstavnik slovenske manjšine v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, se je najbolj pokazalo v desetletnem odbobju, ko zaradi spremembe volilne zakonodaje SSk ni bila prisotna v deželnem svetu.

Veliko je bilo v 45-ih letih uspehov. Med največje šteje to, da so v deželi dosegli volilni zakon, ki vedno omogoča slovenski listi (in to ni nujno Slovenska skupnost), da izvoli svojega predstavnika. V zaščitnem zakonu imajo tako določilo tudi za parlament. Veliko se je doseglo tudi pri uresničevanju zaščitne zakonodaje.

Peter Močnik, Marko Pisani, Igor Gabrovec in Julijan Čavdek - vodilni možje SSk
Peter Močnik, Marko Pisani, Igor Gabrovec in Julijan Čavdek - vodilni možje SSk © Slovenska skupnost

SSk je dejavna tudi v mednarodnih okvirih, sodeluje z Narodnim svetom koroških Slovencev in stranko Enotna lista na avstrijskem Koroškem ter s sorodnimi strankami v Italiji. V Italiji goji prijateljske odnose z valdostansko Union Valdotaine in južnotirolsko Südtiroler Volks Partei. SSk je včlanjena v Federalistično unijo evropskih narodnostnih skupnosti (FUEN) in Evropsko svobdono zvezo (EFA).

Slovenci po svetu

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    O avtorju

    Avdio player - naslovnica