Nedeljska dolžnost vernikov

Slovenija | 08.05.2020, 07:28 Marta Jerebič

Od 4. maja so cerkve znova odprte za svete maše z udeležbo vernikov. Predstojnik Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti univerze v Ljubljani dr. Stanislav Slatinek, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden. Odgovoril je tudi na nekaj naših vprašanj.

Kako naj razumemo navodila slovenskih škofov glede obhajanja nedeljske oz. prazniške maše in kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike?

Za čas epidemije so škofje sprejeli nekatere norme glede obhajanja nedeljske in prazniške svete maše. Zapisali so, da je:
Udeležba pri maši (mišljena je nedeljska maša) »dovoljena samo zdravim osebam«;
»Starejšim, bolnikom in ogroženim osebam« škofje priporočajo, da nedeljsko mašo spremljajo po televiziji, radiu ali spletu;
Škofje spodbujajo, da naj »bolni in ostareli, ki res ne morejo v nedeljo v cerkev, še naprej mašo spremljajo po medijih in prejmejo duhovno obhajilo«;
Vernikom – posebej starejšim, bolnim in ogroženim – škofje dovoljujejo, da se namesto v nedeljo udeležijo maše enkrat čez teden.
Vse navedene ukrepe so škofje napisali z namenom, da bi ljudje v tem težkem času epidemije pravilno ravnali, skrbeli za svoje zdravje in za zdravje svojih bližnjih. Skrb škofov je posebej namenjena »rizični skupini«, torej bolnim in ostarelim, da se njihovo zdravje nebi ogrožalo.
Pri tem je treba pojasniti, da »nedeljska dolžnost« - to je dolžnost udeležiti se nedeljske ali prazniške svete maše – veže vse vernike. »Nedeljska dolžnost« je »osebna«. Izpolni se z udeležbo pri sveti maši na sam prazničen dan – to je v nedeljo ali pa zvečer prejšnjega dne – torej v soboto zvečer.

So torej tudi »bolni in ostareli« dožni, da se udeležijo nedeljske maše ali pa so od te dolžnosti opravičeni? Kdaj »nedeljska dolžnost« vernike ne veže?

Škofje so v zadnjih normah posebno skrb namenili bolnim in ostarelim vernikom in poudarili, da je prav »starost«, »bolezen« in v teh dneh epidemije »nevarnost okužbe« tista, ki starejše in bolne vernike opraviči od udeležbe pri nedeljski maši. Seveda se mora vsak vernik pravilno presoditi in ugotoviti: kako se počuti, kako je z njegovim zdravjem. In če ugotovi, da bi z udeležbo pri nedeljski sveti maši resno ogrozil svoje zdravje ali pa zdravje drugih ljudi je opravičen od nedeljske dolžnosti in lahko ostane doma.
Pomembno je vedeti, da je vsak vernik dolžan, da iskreno sam sebe presodi ali je v stanju, da se lahko brez nevarnosti za svoje zdravje in zdravje drugih ljudi udeleži nedeljske svete maše. In če presodi, da so nevarnosti, lahko ostane doma. Nedeljske dolžnosti sicer ne izpolni, vendar nima greha. Zato škofje v normah spodbujajo, da bi verniki, ki ostajajo doma manjkajočo sveto mašo nadomesti bodisi z molitvijo ali pa tako, da sveto mašo spremljajo po medijih.
Naj povem še to, da »nedeljska dolžnost« udeležiti se svete maše prav tako ne obvezuje tiste, ki niso krščeni, ki ne morejo zadosti razumno ravnati (npr. zaradi duševne bolezni) in otroke, ki še niso stari sedem let.
Obstajajo pa tudi številne okoliščine, ki vernike opravičijo od nedeljske dolžnosti. Teh okoliščin je veliko in jih je nemogoče vse našteti. Kanonsko pravo najpogosteje omenja bolezen, oskrbovanje dojenčkov, dejstvo, da imajo starejši verniki daleč do cerkve, da so resno bolni, da nimajo ustreznega prevoza ali pa, da zanje obstaja velika nevarnost virusne okužbe in podobno. Vse našteti primeri so okoliščine, ko nedeljska dolžnost vernika ne veže in lahko ostane doma.

Kako naj ravnajo verniki, da v nedeljo ne ostanejo pred vrati cerkve, ker je v cerkvi že toliko ljudi, kot jih največ sme biti, da bodo en meter in pol narazen?

Škofje so v zadnjih normah pozivajo župnike, da premislijo, kako bodo čim več vernikom svoje župnije omogočili izpolniti nedeljsko dolžnost, da se ne zgodi to kar pravite: da bi nekateri morali ostati pred vrati cerkve, ker v cerkvi zanje ni več prostora.
Duhovniki – še posebej župniki imajo v času epidemije pomembne naloge:
Najprej so duhovniki – še posebej župniki dolžni vse vernike spominjati na nedeljsko dolžnost in jih spodbujajo k zvestobi.
Zelo pomembna naloga župnikov je, da svojim vernikom pomagajo pri pravilnem oblikovanju vesti, da bodo znali prav presojati, kdaj so v stanju, da lahko izpolnijo nedeljsko dolžnost in kdaj tega ne zmorejo. To je odgovorna naloga pastirjev. Za mnoge vernike je že majhna stvar (npr. da se kdo slabo počuti) že dovolj velik razlog, da opustijo nedeljsko ali prazniško mašo. In to ni prav.
Največ kar lahko v tem času epidemije naredijo duhovniki – še posebej župniki pa je to, da vernikom omogočijo več svetih maš v soboto zvečer – ker sobotna večerna maša že velja za nedeljsko in prav tako tudi več svetih maš na sam prazniški dan, to je v nedeljo.
Samo tako bo poskrbljeno, da bodo verniki, ki so prišli k nedeljski sveti maši, lahko vstopili v cerkev, lepo sodelovali, izpolnili nedeljsko dolžnost in jim ne bo treba ostati pred vrati. Prav tako pa bo s tem poskrbljeno tudi za varnostno razdaljo, ki jo je predpisala zdravniška stroka.
Naj pojasnim, da so škofje napisali norme v želji pomagati vernikom, da bi se lahko čim več ljudi udeležilo nedeljske svete maše. Zgolj kot dober nasvet lahko razumemo »dovoljenje«, ki so ga škofje dali starejšim, bolnim in ogroženim osebam, da naj gredo v teh dnevih epidemije, raje enkrat k maši med tednom, da ne bodo ob nedeljah ogrožali svojega zdravja in pa zdravja drugih ljudi.

Torej spregled od »nedeljske dolžnosti« ni mogoč. Kaj pa se vernikom lahko spregleda?

Kot sem že razložil, tako imenovani »spregled od nedeljske dolžnosti«, vernikom daje samo cerkveno pravo kadar obstajajo upravičene okoliščine.
Kljub temu pa lahko krajevni škofje in župniki, v posameznih primerih spregledajo »obveznost praznovanja praznika ali spokornega dneva«. Tako uči kan. 1245. Na tem mestu so mišljeni zapovedani in slovesni prazniki med tednom (ne pa nedelje). Mnogi prazniki – med tednom – se lahko prenesejo na nedeljo. Tako lahko v nedeljo praznujemo sv. Rešnje telo in Rešnjo kri, Srce Jezusovo, praznik sv. Cirila in Metoda, praznike cerkvenih zavetnikov, župnijsko žegnanje ali proščenje. Od praznikov, ki se praznujejo v nedeljo ni spregleda.
Kadar pa se »praznovanje praznika« (npr. božič, Marijino vnebovzetje in vsi sveti) ne prenese na nedeljo, pa se vernikom lahko podeliti spregled od »obveznosti praznovanja« (npr. od obvezne udeležbe pri sveti maši, od opravljanja težkih del ali telesnega počitka).
 
Kaj še spada k nedeljski dolžnosti?

Kristjan je dolžan praznovati nedeljo kot Gospodov dan. To pomeni, da se udeleži nedeljske maše. Prav tako je dolžan, da se »vzdrži vseh težkih del: torej tistih del, ki ovirajo nedeljo kot Gospodov dan, ki nedeljo delajo enako delavniku. Vernika pa veže tudi to, da si v nedeljo privošči »duševni in telesni počitek«. Na Gospodov dan se namreč počiva in praznuje. Verniki se lahko ob nedeljah med seboj srečujejo in pogovarjajo. Počitek duha in telesa daje verniku novih moči za teden, ki ga čaka.