Ta je pa vaš! Vi ste ga izmolili!

Dogodki 15. 04. 2020, 10:26 Uredništvo Radia Ognjišče

Nadškof Alojz Uran se je od ljubljanske nadškofije poslovil na nedeljo Jezusovega krsta 2010, ko je med sveto mašo bogoslovcem podelil službo bralca in mašnega pomočnika. Ob tej priložnosti se je ozrl tudi na svoje petletno poslanstvo na sedežu nadškofije: „Res sem si vedno prizadeval, da bi vzpodbujal k odprtosti za življenje, ker se zavedamo, kako je v tem trenutku za naš narod to pomembno … “ Nadškof Uran se je dejansko veselil vsakega novega življenja, mladih družin, ki so bile odprte za življenje … Poznal je stiske nekaterih parov, ki so zaman čakali na prvega otroka. Blagoslavljal jih je, molil z njimi, jih opogumljal, naj ne obupajo … Tako se je zgodilo, da je večkrat slišal: „Ta je pa vaš! Vi ste ga izmolili!“ To so včasih slišali tudi drugi, a naprej povedali le prvi del.

Zakaj je moral nadškof Uran oditi? Uradno je bil razrešen potem, ko je papež sprejel njegovo odpoved. Razlog naj bi bilo njegovo slabo zdravje, s katerim je imel res težave. A nadškof je pred razrešitvijo prosil tudi za škofa pomočnika s pravico nasledstva, a ni dobil odgovora. Ob slovesu na nedeljo Jezusovega krsta je še dejal: „ V letu evharistije in letu duhovništva odlagam neko breme, vendar želim služiti našemu ljudstvu na vseh področjih, kjer me boste potrebovali in kolikor bo Bog dopuščal."

V Vatikanu so se odločili drugače. S Kongregacije za škofe je prišlo navodilo, naj se upokojeni nadškof Alojz Uran vzdrži opravljanja slovesnih bogoslužij in naj se umakne iz Slovenije. Kot je zapisal v pismu sobratom v škofovski službi v krajevni Cerkvi, se mu je zdela kazen huda in krivična. Da ne bi zaradi njega prišlo do razdora, je v duhu pokorščine in svojega škofovskega gesla „Da Oče!"sprejel odločitev kongregacije. Znašel se je pri rojakih onstran meje, ki so ga z veseljem sprejeli. Ena izmed šolskih sester v Trstu, pri katerih je bival, je povedala: „V naši škofiji ga zelo cenijo, duhovniki ga pogosto prosijo za pomoč. Bog je s tem, da nam je dal to pomoč, res blagoslovil našo zamejsko zemljo." Poletne mesece je preživljal pri Višarski Mariji in tam sprejemal romarje, jim delil zakrament sprave, tolažil in spodbujal. Vsa leta izgnanstva je ostal tesno povezan tudi z Radijem Ognjišče.

Pomenljivo je, da se je nadškof Uran znašel na tujem v velikem tednu 2013, ko je v ospredju trpeči Kristus. Pozneje je pripovedoval: „In videl sem, če sem blizu Jezusu v trpljenju, v njegovih preizkušnjah, potem imam upanje, da mu bom blizu tudi v njegovem vstajenju, v njegovi zmagi nad smrtjo. In prav to je tisto, kar najbolj čutim, da mi je pomagalo v tujini. Res živeti iz vere in se zavedati, da Bog vse stvari, ki jih ureja, obrača v dobro in celo v boljše."

Iz izgnanstva se je po odločitvi Kongregacije za škofe smel vrniti novembra 2015. Po vrnitvi v domovino je še povedal: „Bog je vse te dogodke vključil v en širši načrt, ki ga nisem mogel razumeti, ki sem ga težko sprejel."