Nam lahko izstop, čeprav ne po lastni izbiri, obudi smisel?

| 26.03.2020, 18:00 Nataša Ličen

Življenje teče, odnosi in ljudje v njem se spreminjamo. Dogajajo se (nam)nove stvari, zato moramo ostati dojemljivi, odprti in se znati prilagajati. Razmere, v katerih smo se nepričakovano znašli, pred nas postavljajo številne izzive. V stiski smo, ker to ni bila naša odločitev, navdaja nas z negotovostjo. Mnogi pa izrabljajo čas doma za vnovično odkrivanje dejavnosti, ki jih zanimajo in jim prinašajo veselje

 Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni kariera, ni denar, skratka ni prav nič materialnega, ampak so kakovostni odnosi.

V oddaji "Via positiva" smo se pogovarjali s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom.
Številne raziskave so pokazale, da ključni dejavnik zadovoljstva ni prav nič materialnega, ne kariera, ne denar, ampak kakovostni odnosi, ki jih imamo s soljudmi.
Verjamemo, da vas bo pogovor opogumil in vam dal smernice za (lažjo pot)naprej. V pogovoru je med drugim izpostavil pomembnost izstopa. Kaj to pomeni?
"Po mojem mnenju si mora vsak, vsake toliko, prisluhniti in skozi svoje izkušnje spoznati, s čim lahko napolni svoje baterije, kaj mu daje zadovoljstvo?" To so lahko zelo različne stvari. Nekateri potrebujejo daljši oddih v naravi, drugi več adrenalina. Nekateri umiritev, drugi akcijo. "Različni smo si."

V tej naši družbi se veliko preveč ukvarjamo z vprašanji, česa nimam, kaj mi manjka.

Veliko premalo pa je hvaležnosti za tisto, kar imamo. To je odlično izhodišče za izpraševanje.
Eno, kar dr. Kristijan Musek Lešnik priporoča slehernemu, je vsake toliko na vse hitrejši poti življenja potegniti ročno, dobesedno.
Zadihajmo, premislimo, kje smo in kam želimo ter na kakšen način lahko do željenega pridemo, spustimo iz rok nepotrebno in gremo lažje in lažji naprej. "Učinkovito bo, če si to zapišemo na papir. Preprosta tehnika, s katero si lahko pomagamo."
V pogovoru je spomnil na znameniti film Emira Kustorice o dečku, ki si ji ponavljal: "Vsak dan sem na vseh področjih nekoliko boljši." Učinkuje.

Človeku prijazno izobraževanje na daljavo v casu koronavirusa
Ljudje se spreminjamo in tudi notranje vrednote se.

Če nekaj govorimo, drugo delamo, je to lahko pokazatelj hudih notranjih trenj. "Če želite spoznati človeka, bodite bolj pozorni na to, kaj dela in ne toliko na to, kaj govori."
Življenjske izkušnje nas oblikujejo.

So stvari, ki jih težje in so tudi takšne, ki jih lažje sprejmemo. Zato je važno, da se znamo sproščati.

Kaj se zgodi, ko otroke učimo sproščanja?
"V nekaterih osnovnih šolah se tega že posložujejo in rezultati so odlični. Dobre izkušnje se razvejo in sledljivcev je vse več. V to so vstopili učitelji, ki imajo afiniteto do tega in poročajo o številnih pozitivnih učinkih." Naši možgani so organ, ki ga lahko hitro izrabimo v prid boljšega počutja. In, zakaj se tega ne bi lotili?
Veliko preveč se obremenjujemo z vsakdanjimi stresorji, te nosimo ves čas s seboj. Ni treba, da je tako. Z malo dela lahko te občutke nadzorujemo in spreminjamo, je v pogovoru poudaril dr. Kristijan Musek Lešnik.
Med pomembnimi sprostitvenimi tehnikami je tudi pravilno dihanje. "Dr. Milan Hosta se recimo veliko ukvarja z dihanjem in ugotavlja, kaj se godi, ko postanemo pozorni na pravilno dihanje. Slovenci imamo tu prednost, saj skoraj vsak tretji poje v kakšnem zboru, kjer se nauči tudi pravilnega dihanja s predpono."

Pomembno je izstopiti iz vsakdanjega ritma življenja in si vzeti čas za ljudi okrog nas.

"Vsak od nas je del širše družbe, širše skupnosti. Po eni strani od skupnosti vsak veliko dobi, od varnosti, potrditve, občutkov sprejetosti, ... na drugi strani pa je na vsakem odgovornost, da družbi tudi kaj dobrega vrne. To je naraven potek dogodkov."
Mnogokrat smo spodbujeni k spoznavanju sebe in odkrivanju notranjega sveta. Do kolikšne mere to izvajati, da ne bi bili oddaljeni od skupnosti?
"V naši kulturi narcisionizma je lahko izrazita osredotočenost nase nekaj kar ni vedno dobro. Posebej pri mlajših, ki še nimajo toliko kritične distance do sebe, kdo pravzaprav so, kar je sicer normalno v najstništvu, ko prihaja do notranjih trenj, in se mladi sprašujejo, kdo so, kaj so, pa vendar je mladim, vsaj kot sam opažam, to samoiskanje precej oteženo zaradi zunanjih pričakovanj, od staršev, vzgojiteljev, učiteljev, okolice, sovrstnikov in podobno. Vse to jim otežuje iskanje, mladega ta pričakovanja usmerjajo in slej ali prej, če jim samo slepo sledi, pride v njem do notranjih kriz ali vprašanj, ki ga pripeljejo do razmišljanj, ali je zadovoljen s seboj. Zato mislim, da so razne tehnike in orodja, ki ljudem pomagajo pri ukvarjanju s seboj, v tem svetu divjega tempa in pretiranega materializma, lahko tudi dobrodošle stvari. V naši zahodni civilizaciji smo se, vse od razsvetljenstva naprej, toliko ukvarjali le z umom in razumom, manj pa z vsemi ostalimi platmi tega kar človek je, to se pravi z vsem čustvenim, duhovnim, telesnim in še ostalim zraven."
Psihologija je prodrla skoraj na vsa področja, čustva so kar naenkrat v ospredju, tudi v ekonomiji, gospodarstvu? Vas to preseneča?
"Ne, to me ne čudi, ker se je psihologija v zadnjih dvajsetih letih začela veliko bolj ukvarjati s tem. Kritika tradicionalne psihologije je, da se je vse skozi posvečala le človekovim patologijam, tistemu, kar ga dela nesrečnega. In, se potem lotevala metod reševanja le-tega. Šele s prebojem v zadnjem stoletju pozitivne psihologije prihajamo do resničnih spoznanj o človeku in njegovih številnih potencialih, ki so bili prej odrinjeni na stran.

Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni kariera, ni denar, skratka ni prav nič materialnega, ampak so kakovostni odnosi, ki jih ima z drugimi ljudmi. O tem je treba danes nujno govoriti. To so vidiki, o katerih je treba razpravljati in pri katerih psihologija lahko še veliko naredi v korist človeka. Aktualnost časa nam to kaže."
Prisluhnite celotnemu pogovoru s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom v oddaji "Via positiva".