Novi koronavirus: Kdo je upravičen do bolniškega staleža in nadomestila zanj?

Slovenija 11. 03. 2020, 17:31 Helena Križnik

Širjenje novega koronavirusa sproža veliko vprašanj. Eno pomembnejših se nanaša na bolniško odsotnost in upravičenost do nadomestila zanjo. Zbrali smo nekaj ključnih podatkov.

Načeloma velja, da se ljudje, ki so prišli z rizičnih območij, a so zdravi, normalno vključujejo v delovni kolektiv in nimajo pravice do bolniškega staleža. A delodajalec lahko odloči drugače. Če oceni, da je bolje, če zaposleni ostane doma, mu mora sam zagotoviti nadomestilo v višini polne plače.

V karanteni lahko pristane zdrav posameznik, ki je bil v tesnem stiku z okuženim. To lahko na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje odredi ministrstvo za zdravje. Primer so družinski člani v skupnem gospodinjstvu. Zaposleni ima pravico do začasne zadržanosti z dela in do nadomestila plače - prav tako v breme delodajalca.

Posamezniki s potrjeno okužbo, ki jim osamitev ali doma ali v bolnišnici odredi lečeči zdravnik, imajo pravico do bolniškega staleža in do nadomestila plače v višini 90 odstotkov od osnove. Tega od prvega dne krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za osamitev, imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov.

Zdravstvena blagajna krije tudi nadomestilo plače zaradi začasne zadržanosti z dela, ki je povezana z nego ožjega družinskega člana in spremstvom. O teh okoliščinah presoja osebni zdravnik.

Nekatere težave bi lahko rešil poseben zakon

Ker bi ponekod lahko prihajalo do težav, je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo osnutek zakona, ki ob širjenju novega koronavirusa predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma in v določenih primerih tudi karantene. »Če delodajalec ne more zagotoviti dela več kot 50 odstotkom zaposlenih, država pristopi s sofinanciranjem 40 odstotkov nadomestila, ki ga delavec v tistem času prejema. Ukrep je trenutno zastavljen tako, da bi trajal do konca septembra in v tem obdobju največ tri mesece,« je pojasnil državni sekretar Tilen Božič. Osnutek zakona naj bi vlada na mizo dobila še v tem tednu.