Vas muči prehlad, vnetje žrela, glasilk in obnosnih votlin?

Zdravstvo | 01.02.2019, 13:24 Rok Mihevc

Okužbe zgornjih dihal v področju ust, nosu, ušes in žrela so predvsem v zimskih mesecih med najpogostejšimi vzroki obiska lekarn.

Katere so tipične virusne okužbe zgornjih dihal?

Tipične virusne okužbe zgornjih dihal so prehlad, vnetje žrela, vnetje glasilk in vnetje obnosnih votlin. Pri večini teh stanj pri odraslih je samozdravljenje s simptomatskim lajšanjem akutnih težav na mestu. V izogib širjenja povzročiteljev bolezni je potrebno dosledno upoštevati navodila o higieni rok in kašlja.

Navaden prehlad je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala?

V povprečju odrasli zbolimo par krat, otroci pa lahko zbolijo do osem krat letno. Povzročitelji prehlada so virusi (npr. rino virusi, virus influence, korona virusi), ki se prenašajo z nosnim izločkom obolelega, neposredno in posredno preko predmetov ali rok ter po zraku. Kaže se s tekočim vodenim izcedkom iz nosu prozorne barve, zamašenim nosom, kihanjem in suhim kašljem. Telesna temperature navadno ni povišana, razen pri majhnih otrocih. Lahko se pojavi tudi hripavost, govorjenje skozi nos, razpokana koža ob nosu, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa, glavobol in bolečine v mišicah.

Kako si lahko pomagamo sami?

Prehlad traja en do dva tedna in ga lajšamo glede na simptome s počitkom, vnosom zadostnih količin tekočine in hranil, ki so bogata z vitamini ter zdravili po potrebi: ob vročini uporabimo zdravila za zniževanje povišane telesne temperature, zdravila za izboljšanje prehodnosti nosu ob zamašenem nosu ter protibolečinska zdravila ob glavobolu.

Tudi vnetje žrela najpogosteje povzročijo virusi, redkeje pa bakterije?

Pogosto se prehlad in vnetje žrela pojavita sočasno. Pekoče, praskajoče bolečine v žrelu s težavami pri požiranju in mejno povišana telesna temperatura so tipični znaki vnetje žrela. Pri bakterijski okužbi so prisotni še gnojni izmeček, medtem ko je pri virusni okužbi le ta prozoren, in splošni znaki: povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, oslabelost, bolečine v mišicah. Vnetje žrela traja do enega tedna. Zdravimo ga simptomatsko, lajšamo bolečine, znižujemo povišano telesno temperaturo, poskrbimo za zadosten vnos tekočine in za dobro higieno. Pri bakterijski okužbi je potreben obisk zdravnika, ki predpiše ustrezno zdravljenje.

Hripavost z izgubo glasu, suh kašelj in bolečine v žrelu so znaki prizadetosti grla oz. glasilk. Kaj je pomembno vedeti in upoštevati pri prehladnih obolenjih?

Pomembno je vedeti, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo in je takrat potrebo obiskati zdravnika. Večinoma vnetje glasilk povzročajo virusi, tudi virusi, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom vnetja glasilk pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje oz. samozdravljenje je simptomatsko: da ne govorimo preveč, počivamo, poskrbimo za zadosten vnos tekočin ter uporabljamo pastile za grlo.

Za vnetjem obnosnih votlin zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Lahko je posledica prehlada ali gripe, v nekaj odstotkih pa nastane tudi zaradi razširitve vnetja iz obzobnega tkiva.

Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki nimajo normalno prehodnih dihalnih poti. Vnetje obnosnih votlin prepoznamo po neprehodnem nosu ali pa prozornem, če gre za virusno okužbo, oz. obarvanem izcedku iz nosu oz. izmečku, če gre za bakterijsko okužbo. Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, glavobol, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče premikanje očesa. Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, zadostnim vnosom tekočine, zdravili za zniževanje telesne temperature, protibolečinskimi zdravili ter zdravili za izboljšanje prehodnosti nosu. Bakterijska okužba zahteva obisk zdravnika in poleg simptomatskega zdravljenja običajno še zdravljenje z antibiotikom.

Vnetju zgornjih dihalnih poti je lahko pridružen tudi bronhitis?

To je okužba sapnika in manjših dihalnih poti, v 90 odstotkih gre za virusno okužbo (virus influence, parainfluence, adeno, rino, korona, coxackie). Bakterije so redko vzrok bronhitisa, lahko pa povzročijo vnetje po virusni okužbi. Vodilni znaki so suh dražeč dolgotrajen kašelj, ki traja tudi do 8 tednov, gnojni izmeček, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura in občutek težkega dihanja ali piskanja v dihalih. Hujši je potek pri kadilcih ter ljudeh, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom. Glede na to, da je večina bronhitisov virusnega izvora s prozornim izpljunkom, je zdravljenje le simptomatsko s počitkom, vnosom zadostnih količin tekočin, uporabo zdravil za pomiritev kašlja zvečer oz. olajšanje izkašljevanja čez dan.

Kdaj pa je potrebno k zdravniku?

V primeru težkega dihanja in bakterijske okužbe z gnojnim izmečkom so potrebna zdravila, ki širijo dihalne poti in omogočajo lažje dihanje ter antibiotik, kar bolniku predpiše zdravnik.

Tipični bakterijski okužbi dihal sta angina in pljučnica, pri majhnih otrocih lahko tudi vnetje srednjega ušesa. Bakterijska obolenja se kažejo z gnojnim izmečkom ali izcedkom ter močno povišano telesno temperaturo. Takrat moramo k zdravniku?

Angina je baterijsko vnetje nebnic. Najpogostejši povzročitelj gnojne angine je streptokok, ki se prenaša s stikom z žrelnimi izločki. Bolj redko so povzročitelji angine virusi. Značilna angina se začne z nenadno mrzlico, povišano telesno temperaturo, bolečim požiranjem, praskajočim občutkom v žrelu, slabim počutjem in utrujenostjo. Nebnice so povečane in obložene z belimi oblogami, če je povzročitelj streptokok. Ob tem je pordelo tudi žrelo in povečane so podčeljustne bezgavke. Gnojno angino zdravimo z antibiotiki, zato se ob prisotnosti tipičnih simptomov in znakov čimprej oglasite pri zdravniku.

Najpogostejši povzročitelji pljučnice so bakterije (pnevmokok, Hemofilus influenzae itd.), zato je obisk zdravnika in zdravljenje z antibiotikom nujno. Tipična, doma pridobljena pljučnica se kaže z nenadnim začetkom z mrzlico, visoko telesno temperaturo, kašljem z gnojnim izmečkom, ki je v zgodnji fazi lahko tudi krvav, bolečinami v prsnem košu ob vdihu in kašljanju, pospešenem dihanju ter srčnem utripu. Pri starejših ljudeh znaki pogosto niso značilni.

Ali bomo ob okužbi zboleli ali ne je odvisno od našega imunskega sistema. Če ga bomo primerno krepili, se bo naše telo lažje spopadalo s povzročitelji bolezni.

Na vrsto negativnih dejavnikov, ki slabijo imunski sistem, nimamo vpliva, lahko pa krepimo odpornost z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje predvsem skrb za zdravo prehrano in dovolj gibanja. Izogibajmo se škodljivim razvadam kot sta kajenje in tvegano pitje alkohola. Na samo okužbo pa lahko vplivamo z dobrimi higienskimi navadami (umivanje rok, kašelj).