Branko Cestnik: Smrti očeta Boleta in 11-letnega Rožleta sta Kristusovi zmagi

Duhovnost | 25.02.2020, 09:00 Rok Mihevc

Je smrt lahko dobra novica? To smo se v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« spraševali z urednikom, pisateljem in duhovnikom mag. p. Brankom Cestnikom. Tudi njega so se zadnje odmevnejše smrti dotaknile.

Ko smrt poveže slovensko katoliško skupnost ...

»Zaradi izvirnega greha seveda smrt sama po sebi ni dobra novica, zaradi Kristusove odrešitve pa smrt ni več strupena novica, pred katero bi ves čas morali trepetati,« je v oddaji povedal p. Cestnik. Po novem letu smo doživeli kar nekaj odhodov duhovnikov, zapustil nas je tudi p. Leopold Grčar. »Doživeli smo, vsaj zame, dve smrti, za kateri bi rekel, da sta Kristusovi zmagi v našem času. Tudi zaradi tega, ker sta bili to smrti dveh, precej različnih oseb. Ena je urednika očeta Franca Boleta, druga pa fanta Rožleta iz Kranja. Njuni smrti sta slovensko katoliško skupnost povezali, bilo je veliko sočutja, premišljevanja in hvaležnosti, čeprav sta bili različni življenjski zgodbi.«

Bole kot medijski mag in humanitarec ostaja zgled

Ne eni strani je Franc Bole, star mož, častitljiva starost, urednik, medijski mag, humanitarec, začetnik Karitasa na Slovenskem, junak, primorski duhovnik, na drugi strani pa le 11-letni neznani deček Rožle iz soseske na Gorenjskem, skavtek, ki je ves čas bolan in ga je zgodaj v življenju obiskal rak, s katerim se je bojeval več let in na koncu bitko izgubil. »V obeh primerih vidimo prvine Kristusovega zmagoslavja. Pri Boletu ves njegov trud, titanski napor, njegovo veliko delo za slovenski narod, za besedo, za dobrodelnost v našem narodu, vse to je bilo kronano in je šlo z njim v nebo. Obenem pa je ostalo vse to med nami kot zgled, kot konkretno delo, kot je tudi Radio Ognjišče, ki se nadaljuje. On na sebi ponazori to Kristusovo moč, moč dobrega nad zlim, moč življenja nad smrtjo, moč upanja nad obupom. On je začel v nemogočih razmerah razmišljati velike stvari. O medijih, ko ni bilo medijske svobode, o javni dobrodelnosti, ko je bila ta monopolarizirana s strani totalitarne države.«

Rožle dozorel v veri, da ne umira zaman

Deček Rožle pa je bil tako preizkušan, da je dozorel do skoraj mistične stopnje, je dejal Cestnik. "Do 11. leta je moral dozoreti in si odgovoriti, zakaj bo tako hitro umrl. Dozorel je v veri, da ne umira zaman in da je življenje lepo, čeprav je polovico njega hodil okoli zdravnikov... Ta fant je pustil veliko pričevanje, kar se je pokazalo tudi na njegovem pogrebu, ki je bilo kot zmagoslavje. Bolj kot otožne pogrebne so peli slavilne pesmi... Ti dve smrti sta se me dotaknili in čeprav sta smrti, jima lahko po ključu Kristusove skrivnosti rečemo dobra novica.«