Škofje: Bil je vizionar, optimist, apostol Slovenije

Slovenija | 21.02.2020, 11:11 Marta Jerebič Helena Križnik

Kako se je msgr. Franc Bole dotaknil slovenskih škofov?

Koprski škof Jurij Bizjak in msgr. Bole sta praktično živela pod isto streho. Po njegovih besedah je odšel človek, ki ni poznal slabe volje, ki se je znal pošaliti in je bil vselej odprt za različne razprave. »'Kakor sonce vzide na enem koncu neba in na njegovem drugem koncu spet zaide in se pred njegovim žarom nič ne more skriti' (Ps 19,7), tako je v veličastnem loku pretekel svojo življenjsko pot naš oče Franc Bole in tudi pred njegovim žarom se na svetu nič ni moglo skriti: v ponedeljek zvečer pa je njegovo sonce šlo 'za Božjo gnado' in v torek zjutraj (18. februarja) se od tam ni več vrnilo,« je zapisal škof Bizjak.

Upokojeni koprski škof Metod Pirih je z msgr. Boletom pod isto streho živel kar 35 let. »Navadno vsak dan skupaj pri mizi, velikokrat skupaj pri somaševanju v stolnici in pri drugih srečanjih ter različnih sestankih in zborovanjih.« Spoznala pa sta se že v bogoslovju. »Bil je originalen, inteligenten, rad je imel in se je dosti ukvarjal s tehniko. V času, ko je bilo zelo težko priti kam v tujino, je njemu v enih poletnih počitnicah uspelo na štop priti v Francijo ... Ko je začel izdajati Farno ognjišče, sem mu včasih kot škofijski tajnik v večernih urah pomagal razmnoževati to revijo. Farno ognjišče je namreč izhajalo na ciklostilu.« Kot je še dodal škof Pirih, je bil msgr. Bole vizionar, zelo pogumen, vedno optimist in vztrajen, ves je živel za stvari, ki jih je ustvaril v prepričanju, da so mediji sredstva sodobnega oznanjevanja evangelija.

Tudi mariborskemu nadškofu Alojziju Cviklu bo msgr. Bole ostal v spominu kot človek, ki je iskal načine, kako se približati današnjemu človeku in mu prenesti veselo oznanilo evangelija. »Zame je bil to človek, ki se je res razdajal za to poslanstvo. V zgodovino bo šel tudi kot tisti, ki je začel srečanja bolnikov na Brezjah. To pomeni, da so mu bili blizu trpeči, osamljeni. Lahko rečemo samo: Bogu hvala, da smo ga imeli, da smo ob njem lahko spoznavali Božje usmiljenje, Božjo bližino.«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je za smrt očeta Franca izvedel po sveti maši v skalnem mestu Petra v Jordaniji. »Razmišljali smo o mani, s katero je Bog hranil svoje ljudstvo. S svojim delovanjem je tudi gospod Bole po Božjem navdihu nasičeval ljudstvo s tiskano in govorjeno besedo. Bog naj ga nagradi za vse njegovo služenje. Naj počiva v miru,« je v kratkem telefonskem sporočilu zapisal nadškof Zore.

Msgr. Bole ni bil le goreč duhovnik, ampak eden od novodobnih velikanov katoliškega medijskega prostora v Cerkvi v Sloveniji. Tako njegovo zapuščino vidi murskosoboški škof Peter Štumpf. »Bil je kot steklena kristalna posoda, skozi katero se vidi. In če sijejo žarki milosti, je ta posoda nekaj fantastičnega, lepega in to je bil Franc Bole kot medijski človek.

Novomeški škof Andrej Glavan je v sožalnem pismu izpostavil vlogo msgr. Boleta pri vzgoji mladega rodu in dobrodelnosti. »Prvi je bil, ki je s svojimi talenti v oznanjevanje vključil tudi sodobne medije,« je dodal.

Upokojeni nadškof Marjan Turnšek se msgr. Boleta spominja kot človeka, ki je kot vulkan. »Človek, ki je imel v sebi, vsaj jaz sem ga tako doživljal, ogromno energije in jo je hotel v Božjem smislu v dobro uresničiti; kot duhovnik ni želel zamuditi nobene priložnosti, ki jo svet ponuja, da bi bolj učinkovito oznanjal Kristusa. To me spremlja ob njem – ogromno idej, ogromno misli, zamisli in nekatere je potem z vso gorečnostjo uresničil.«

Upokojeni nadškof Anton Stres je msgr. Boleta doživljal kot zelo odločnega človeka. »Z izjemno močno voljo, ki je imel zelo jasne načrte in jih je potem tudi zelo dosledno uresničeval.«

»Tako rekoč je apostol Slovenije in naj mu bo Gospod bogato plačilo,« pa je dejal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.