Škof Štumpf: Če bo moral odstopiti nadškof Stanislav Zore, bom odstopil tudi jaz

Slovenija | 16.01.2020, 10:15 Marjana Debevec

Slovenski škofje so stopili v bran nadškofu Stanislavu Zoretu, ki ga civilna iniciativa Dovolj.je poziva k odstopu. V izjavi so poudarili, da je Cerkev na Slovenskem ravno pod njegovim vodstvom nadaljevala vrsto ukrepov za preprečevanje spolnih zlorab v Cerkvi. Murskosoboški škof Peter Štumpf je zapisal, da bo tudi sam odstopil, če bo moral odstopiti nadškof Zore.

Murskosoboški škof Peter Štumpf podpira izjavo Slovenske škofovske konference, da ima pri zaščiti otrok in mladoletnih prav nadškof Stanislav Zore velike zasluge za sedanje zadnje smernice o zaščiti mladoletnih. Opisal ga je kot velikega poštenjaka tako v moralnem kot tudi duhovnem pogledu. »Nekateri bi radi, da bi škofje delali čudeže, delamo po najboljši volji, znanju in močeh,« je zapisal škof Štumpf, ki iz lastnih izkušenj pravi, da teh primerov ni mogoče rešiti čez noč. Obenem pa podpira tudi delovanje civilnih iniciativ, strokovnih služb in posameznikov, ki mu pomagajo pri reševanju primerov spolnih zlorab v njegovi škofiji. Vsak škof je po njegovih besedah pri svojem delu in odločanju svoboden, zato ne more biti suženj vseh mogočih mnenj in zahtev, tudi če so predstavljene kot še tako »svete« ali »pravične«; vsak škof je omejen s svojim zdravjem, časom, svojimi močnimi in šibkimi točkami. Prepričan pa je, da vsi škofje delajo z najboljšim namenom. Zato moli za nadškofa Zoreta in vso slovensko Cerkev v upanju, da vse te zadeve dobijo takšen epilog, ki bo govoril o Božji pravičnosti in usmiljenju.

Nekateri bi radi, da bi škofje delali čudeže, delamo po najboljši volji, znanju in močeh.

Razdeljenost Cerkve ne bo pripomogla k njenemu ozdravljenju

Da gre za težka in boleča vprašanja, s katerimi se Cerkev mora soočiti, je v lanskem radijskem misijonu dejal p. Branko Cestnik. »Pohujšanje je tako veliko, da se vrh Cerkve in vse Božje ljudstvo, ki vendarle imata tisočletno izkustvo in modrost, z njim s težavo spopadata.«

Poudaril je demonsko zlo spolnih zlorab, ki zahteva duhovno bitko. Zato je po njegovih besedah potreben preroški pogum. »Temeljno moramo premisliti o podobi Cerkve. Odreči se bo potrebno negovanju lepe fasade ter več postoriti za notranjo snago. Ravno potreba, da kot Cerkev lepo izgledamo navzven oziroma, da ne izgubimo moralnega prestiža, je botrovala prikrivanju spolnih zlorab.«

Preroški pogum imenovati stvari s pravim imenom ter sprožiti korake k očiščenju pa nas po besedah p. Branka Cestnika ne smeta voditi v zaletavost in razbijanje oreha z macolo. »Nenazadnje je v tem času na preizkušnji tudi edinost Cerkve. Vsaka taka situacija je namreč priložnost, da se razdelimo v frakcije in stranke, v interesne skupine in lobije. Razdeljenost Cerkve ne bo pripomogla k njenemu ozdravljenju. Duhovnik, ki ima zle namene z otroci, bo to razdeljenost izkoristil sebi v prid. Resnično moramo prositi Duha za dar modrosti. Kajti po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi moramo varovati edinost Cerkve,« je v lanskem radijskem misijonu še dejal p. Cestnik.

Znova se je oglasila tudi Slovenska škofovska konferenca, ki je zavrnila obtožbe o prikrivanju zlorab in nekatere druge trditve v medijih.

Škofje odločno zavračajo obtožbe, da sistemsko prikrivajo spolne zlorabe v Cerkvi v Sloveniji. Poudarjajo, da pri svojem ravnanju upoštevajo vsa določila državne in cerkvene zakonodaje in da se škofje ne zavijajo v molk, kot pišejo nekateri mediji. Zavajajoče so tudi trditve, da »izčrpavajo« domnevne žrtve pri njihovem iskanju pravice in psihološke pomoči. Škofje so ekspertno skupino leta 2009 ustanovili tudi z namenom, da žrtvam nudi brezplačno strokovno pomoč. Pred kratkim so ustanovili še poseben finančni sklad, ki omogoča kritje stroškov psihoterapevtske pomoči žrtvam. V zvezi z zastaralnimi roki so zapisali, da so pri svojem delu zavezani načelom pravne države in zastaralnim rokom, ki veljajo po državni zakonodaji. V primeru cerkvenih postopkov pa velja, da vse primere obravnava Kongregacija za nauk vere, ki lahko po lastni presoji (in ne na pobudo škofov) zastaralni rok odpravi. Izjava za javnost še poudarja, da vsi člani ekspertne skupine uživajo zaupanje vseh škofov in da se vsi škofje individualno srečujejo z žrtvami in njihovimi svojci, ki za takšno srečanje izrazijo interes. V zvezi s trditvami, da škofje ščitijo duhovnike, ki so osumljeni storitve spolne zlorabe, znova poudarjajo, da je vsak škof, duhovnik in pastoralni delavec dolžan pristojnim državnim ustanovam naznaniti vsak sum, indic ali informacijo o spolni zlorabi (ne glede na čas dogodka).