Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!

Slovenija | 21.01.2020, 14:30 Alen Salihović

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.

Labodji spev, ki si ga je v govoru ob predstavitvi kandidature privoščil Erjavec, je že dajal slutiti, da je konec. Njegova mimika je bila zgovorna bolj kot nerodno prebrani rezultati volitev. Vedel je, da se končuje njegova era, ki pa za seboj pušča nemalo dolgov.

Na portalu Domovina.je so pred časom v članku »Vsi grehi Karla Erjavca, mojstra političnega preživetja,« zbrali najodmevnejše afere ter očitke na njegov račun. Vse je preživel kot mačka z devetimi življenji, a udarca, ki so mu ga zadali v lastni stranki, ni zmogel, še več, postavil se je na okope proti vsem in vsakomur, če je zaslutil, da mu maje stolček.

Priden delavec je vreden svojega plačila. Kako priden je Erjavec, pričajo zgolj prestavljanja s stola na stol, medtem ko si nikoli ni prizadeval prevzeti področja, ki ga ima zapisanega v strankinem imenu.

Ena od prvih večjih Erjavčevih afer, ki nas je stala dva milijona evrov, je bil polet s helikopterjem na dve slovesnosti, najprej v Brestanico, nato na Ig kmalu po potrditvi za ministra za obrambo. Še dodatne 3,3 milijone evrov je Erjavec porabil za let v Hannover in Pariz. Pojavil se je tudi v obtožnici najbolj razvpite afere pri nas. Gre za afero Patria, njegov podpis se je znašel na pogodbi nakupa 25 oklepnikov. Tožilstvo mu je očitalo nevestno delo pri nakupu, povzročil naj bi za skoraj 17 milijonov evrov škode. Kaj se je zgodilo? S sodišča je odkorakal z oprostilno sodbo. V tistem času pa naj bi si po pisanju medijev na Hrvaškem obnovil vikend.

Kako poln zvijač je bil Erjavec ves čas, priča tudi njegovo izigravanje volivcev. Ti ga dvakrat niso izvolili v parlament, a je vedno zasedel mesto ministra. Tudi po očitku Računskega sodišča, da naj bo zaradi hude kršitve pri ravnanju z odpadki razrešen s položaja. Kljub pozivom takratnega premiera Boruta Pahorja Erjavec ni želel odstopiti, je pa ta korak storil na seji tik preden so hoteli glasovati o njegovi razrešitvi.

Ne gre spregledati, da smo zaradi Erjavčevih kapric kar dvakrat šli na predčasne volitve, saj sta zaradi odhoda iz koalicije predčasno padli dve vladi. A Erjavec, mojster preživetja, je vedel, da tudi nova vlada ne bo mogla brez njega. Kot zunanji minister se je osramotil pri objavi prisluhov pogovorov slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca in Simone Drenik. V času enega največjih diplomatskih škandalov je dopustoval v Franciji. Počitnic ni hotel prekiniti, češ da jih je že v celoti plačal. Spomnimo še na afero, ki je nastala zaradi domnevnih političnih zaposlitev strankarskih kolegov z ministrstva za okolje na ministrstvu za zunanje zadeve. Kljub večkratnim pozivom tako sindikata kot javnosti nihče od pristojnih ni ukrepal.

15 let so potrebovali tudi volivci, da so spoznali, da Erjavec ni to, kar obljublja.

V zadnjem času pa je odjeknila še novica, da je za svoje delo prejemal dvojno plačo. Kot minister in kot predsednik stranke. Pa to še ne bi bilo tako narobe, če ne bi sam upokojencem obljubljal 1000 evrov pokojnine. Da o njegovem avtu, za katerega so nekateri izračunali, da je vreden 80.000 evrov, ne izgubljam besed. Pa nimam nič proti, da si nekdo nekaj pridela, zasluži, kupi. Nasprotno, priden delavec je vreden svojega plačila. Kako priden je Erjavec, pričajo zgolj prestavljanja s stola na stol, medtem ko si nikoli ni prizadeval prevzeti področja, ki ga ima zapisanega v strankinem imenu. Za upokojence. Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa ni hotel in zgolj iz vlade v vlado izstavljal račune in nenehno izsiljeval z izstopi.

In kako se je na vse to odzivala slovenska politika? Za lastne interese je vse njegove grehe spregledala. 15 let so potrebovali tudi volivci, da so spoznali, da Erjavec ni to, kar obljublja. Na zadnjih parlamentarnih volitvah so mu prepolovili število poslancev, dobil jih je le pet, pa še sam ni bil izvoljen. Vendar je verjel, da je nepremagljiv, vse do sobote, ko so mu hrbet obrnili v lastni stranki. Odkorakal je jezno, skoraj otročje in dan pozneje napovedal še umik iz javnega življenja. In kdo bo plačal račune?

Kakšen nauk lahko potegnemo iz tega? Lahko si politiki nekaj časa med sabo zakrivajo oči, ljudi zavajajo z všečnimi PR akcijami, vendar pride dan plačila. Treba je vztrajati in se zavedati, da tudi lastovke letijo dolgo, da prinesejo pomlad.