Jakob TurkJakob Turk
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc
p. dr. Metod Benedik (foto: Jože Bartolj)
p. dr. Metod Benedik | (foto: Jože Bartolj)

Srce se ne boji - Slovenski mučenci 20. stoletja

Oddaje | 02.09.2019, 11:58 Jože Bartolj

V nedeljo zvečer, po oddaji Moja zgodba, lahko prisluhnete novi rubriki Srce se ne boji – Slovenski mučenci 20. stoletja. Pripravlja jo kapucin p. dr. Metod Benedik, ki za Vatikansko Kongregacijo za zadeve svetnikov pripravlja slovenske žrtve komunizma in nacizma. Slovenski škofje so na seznam mogočih kandidatov za beatifikacijo uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Ob tem smo se pogovarjali s p. Metodom Benedikom.

Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?

Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali "prisluškovati" Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih. Ti ljudje dokazujejo, da nobeno družbeno okolje, noben režim, nobena osebna okoliščina ne more preprečiti, da ne bi človek veroval, da ne bi v sebi nosil upanja v neminljivo večnost, da ne bi bil dober, pravičen, pošten. Ti ljudje s svojo zagledanostjo v neminljivost, ki jo svojim vernim zagotavlja Gospod, utrjujejo tudi druge v vztrajanju na poti v to vstajenjsko neminljivost. Posebno močni so v tem pogledu mučenci: njihove zagledanosti v neminljivost z Bogom ni mogla zastreti nobena grožnja, nobeno trpljenje, tudi smrti se niso ustrašili. Kako pomenljivo so jih poimenovali od najzgodnejše dobe krščanstva: martyres, priče, pričevalci vstajenja in večnega življenja. Ker s svojim zgledom tudi v nas krepijo vero in upanje, ker dokazujejo, da je kljub človeškim slabostim možno z božjo pomočjo iz sebe nekaj narediti, so nam vabljiv zgledi, se jim priporočamo, jih "obiskujemo". Če jih občudujemo v njihovi neizprosni doslednosti, se ob njih tudi navdihujemo in pridobivamo moč da bi mogli vztrajati na lastni poti.

P. Metod, vi za kongregacijo za zadeve svetnikov pripravljate slovenske žrtve komunizma in nacizma.

Že leta 1995 je izšla obširna knjiga Palme mučeništva, ki je prinesla življenjepise okoli 240 žrtev totalitarističnega nasilja. Izmed teh so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili. Lani je Rim uradno potrdil seznam kandidatov, kot so ga predlagali škofje. Zdaj delo nadaljujejo posamezne komisije, ki to opravljajo po predpisih rimske kongregacije za zadeve svetnikov. Po rimskih predpisih gre za dva ločena postopka: eden za žrtve komunizma, drugi za žrtve nacizma.

Kako bodo potekale omenjene oddaje?

V vsaki oddaji, ki bo dolga približno pet minut bomo predstavili življenjepis enega slovenskega mučenca, z različnimi okoliščinami, ki so ga pripeljale do mučeniške smrti. Podobno življenjepisi že izhajajo v tedniku Družina, zdaj pa jih bomo poleg Radia Ognjišče objavili še na spletu. Prvega bomo predstavili duhovnika in profesorja Lamberta Ehrlicha, ki so ga škofje postavili na začetek seznama žrtev komunističnega nasilja.

Oddaje
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...